Volitve

Kmalu bomo lahko ponovno izvedli eno od naših državljanskih pravic, za katero bi bilo dobro, če bi postala tudi dolžnost. Lahko bomo šli na volitve. Tokrat na volitve za Evropski parlament. Ko se pogovarjamo z mladino, zakaj se je dobro udeležiti volitev, odgovarjajo: saj je vseeno, vsi so enaki, ko pride človek na oblast, dela le še zase, vsi govorijo le, kaj bodo naredili za upokojence, za mlade je manj programov … Bolj ko se pogovarjamo, da se lahko tudi bolj aktivno vključijo v dogajanje v prostoru in času, bolj jim je vseeno in večja je apatičnost.

Pod roke mi je prišel časopis, kjer eden od kandidatov govori o svojem pogledu na razvoj Evrope. Vsi vemo, da mora biti politik spreten v retoriki. Pomembno je, kako obrneš besedo, v kakšnem tonu jo izrečeš, vsebine pogosto niti ne razumejo. Ena od takih parol je bila, da je v Evropi čutiti malo veselja do življenja. Malo pomislim in si rečem, kako spretno izrečen stavek. Vsi vemo, da je Evropa starka, kjer je rodnost nizka. Povprečnemu Evropejcu otroci predstavljajo breme, omejevanje svobode, kariere, udobja. Če se še bolj upiramo tujcem, jih moramo sprejemati, kdo pa bo delal. Brez ljudi ne bo napredka in gospodarske rasti. Na drugi strani je zelo aktualna evtanazija, torej življenje v nobenem primeru ne predstavlja vrednote. Če bi politik govoril o nizki rodnosti in evtanaziji, bi bil v trenutku v boju z mlini na veter, tako pa se to sliši bolj sprejemljivo, dejstvo pa je jasno. Od nekdaj je rojstvo predstavljalo veselje in vojna grozo. Ko rojstvo predstavlja breme in je vojna in z njo povezana industrija posel, se narodu po mojem mnenju ne piše lepa prihodnost.

Naslednji lep stavek je bil, da podpira evropski način življenja, da je proti zaprtim mejam, da ne bi nikoli več prišlo do starih ideoloških delitev svetov, in spodbuja povezovanje. Prav podčrtala sem, kaj naj bi bil evropski način življenja. V katerem obdobju zgodovine je to mišljeno, kaj je evropska drža? Je to kolonializem, ko smo si z dirko za začimbami podjarmili ves svet in na tuje prinesli puške in bacile? Je to imperializem in nacionalizem, ko smo zasejali v svet veliko lastnega egoizma in nespoštovanja do drugih narodov? Je to krščanstvo in z njim povezan razvoj kulture, kar je naš ponos, ali so to temne plati religije, kar nas pesti še danes? Sta to islam ali judovstvo, ki sta v evropskem prostoru prisotna že mnogo mnogo stoletij. Je to skrb za naravo, ko pa smo jo ravno Evropejci najbolj in najprej onesnažili in jo izkoristili za svoje lažje in lepše življenje? Je to skrb za zdravje, če bomo to lahko plačali? Združeni v različnosti je slogan Evropske unije, ki je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir, ker tu ni bilo vojne že več kot šestdeset let (o vojni na Balkanu nihče ne govori).

Kaj je torej evropski način življenja, kje so meje Evrope in kdo je sploh Evropejec? Bom prisluhnila kandidatom za volitve v Evropski parlament, kaj bodo njihove obljube.