Papež Gregor XIII. in gregorijanski koledar

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 3. april 2019 / 12:17

Ptički seveda niso zamerili, ko smo jih v nedavnem prispevku povezali z napačnim papežem. Napako popravljamo s podatki o papežu Gregorju XIII., ki je v resnici vpeljal nov gregorijanski koledar.

Po smrti papeža Pija V. se je razvnel hud prepir med kardinali glede osebnosti prihodnjega papeža. Bili so razdeljeni med dva kandidata, vendar so po šestih urah konklava 13. maja 1572 za papeža izvolili tretjega kardinala, italijanskega rimskokatoliškega duhovnika, škofa in kardinala Huga Boncompagnija (7. januarja 1502–10. aprila 1585). Privzel si je ime po njemu najljubšem cerkvenem očetu Gregorju Nazianškem – Gregor XIII.; 25. maja 1552 istega leta je bil ustoličen in kronan.

Odločno je podpiral katoliško obnovo Cerkve v duhu tridentinskega koncila ter se uspešno zoperstavil prodiranju reformacije v katoliške dežele. Podpiral je francoskega kralja Henrika III. v borbi proti kalvinističnim hugenotom, vstajo Ircev proti angleški kraljici Elizabeti in špansko protireformacijo na Nizozemskem. Katoliška Cerkev na Poljskem se je pod njegovim pontifikatom prenovila in okrepila; brezuspešni pa so ostali njegovi poskusi za rekatolizacijo Švedske in za zedinjenje ali vsaj zbližanje z rusko Cerkvijo. Prav tako so se izjalovila njegova prizadevanja za skupno obrambo pred Turki.

Papež Gregor XIII. je 24. februarja 1582 uvedel popravljeni in prenovljeni gregorijanski koledar. Listino o sprejetju so zaradi papeža opremili z letnico 1581, tako da se je leto 1582 začelo marca. Prenovljeni koledar je potrdil natančne izračune sončnega leta in zaradi razlike med julijanskim in sončnim letom določil, da 4. oktobru 1582 takoj sledi 15. oktober. Druga novost je bilo določilo, da se namesto julijanskega marca (po veliko deželah 25. marca, ponekod celo 1. aprila) začne civilno leto 1. januarja. Tretja novost je bila uskladitev letnih časov s sončnim oziroma naravnim koledarjem: z enakonočjem (pomlad, jesen), najdaljšim (poletje) ter najkrajšim (zima) dnem. Četrta novost je bila ureditev glede prestopnih let. Papež je izdal predpis, ki predstavlja bistvo gregorijanskega koledarja: prestopna so leta, ki so deljiva s 4, vendar z omejitvijo, da so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki so deljiva s štiristo.

Pregovori in reki

Italijanski pregovor: Ljubezen je začetek dobrega in zla.

Angleški pregovor: V ljubezni in vojni je vse dovoljeno.

Češki pregovor: Dobitek in zgubitek se na istih sankah vozita.

Nizozemski pregovor: Lahki dobički otežijo denarnico.

Smeh ni greh

»Ali mi daš, prosim, cigareto?« »Ali nisi nehal kaditi ob zadnji podražitvi?« »To bom naredil postopoma. Sedaj sem v prvi fazi, ko sem cigarete nehal kupovati.«

Mladoporočenec: »Ali naj ženi vedno povem, kaj delam in kaj mislim?« Prijatelj: »Ni treba. Žena bo kmalu brala tvoje misli, kaj delaš, pa ji bo povedala kakšna od njenih prijateljic.«