Sanacija posledic ujme mora biti usklajena

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sobota, 30. marec 2019 / 18:18

Zahtevna sanacija po lanski ujmi na Tržiškem ne bo učinkovita, če ne bo usklajenega sodelovanja pristojnih služb, občine, lastnikov gozdov ... Samo v strugi Tržiške Bistrice od Medvodja do Jelendola je po ocenah še več kot šestdeset kubičnih metrov peska, proda, skal in drugih naplavin.

Tržič – Škoda po lanski oktobrski ujmi je znana, a z zahtevno sanacijo ne gre odlašati, da se ob morebitnem obilnem deževju ne povzroči dodatna škoda in da prebivalci ne bodo stalno v skrbeh. Tržiški župan Borut Sajovic prednostno umešča ureditev vodne infrastrukture: »Pomembno je, da vodarji dobijo zadosti sredstev in da bomo pri sanaciji usklajeni. Vodarji v strugi uredijo vodotok, prečne pragove, občina pa oporni zid in cesto.« Problematična je struga Tržiške Bistrice od Medvodja do Jelendola, pritrjuje Janez Logar s sodelavci iz kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, OE Kranj): »Dno vodne struge je na pretežnem delu dvignjeno za več kot meter in pol, kjer voda ubira trenutno popolnoma drugačno pot in kjer bo treba pred sanacijo gozdnih cest očistiti vodne struge proda in peska.« V nasprotnem primeru, na to opozarja tudi župan, bodo težave nastajale še naprej nižje po strugi. Samo v strugi Tržiške Bistrice od Medvodja do Jelendola je po ocenah še več kot šestdeset kubičnih metrov peska, proda, skal in ostalih naplavin. Ta pesek, je prepričan župan, bi koristno lahko uporabili gradbinci za sanacijo gozdnih cest. Vendar pa Zakon o vodah strogo opredeljuje odvzemanje naplavin in prepoveduje lokalni skupnosti, da bi sama oziroma s svojim izvajalcem odvzemala naplavine iz naravnega vodnega javnega dobrega.

Na republiški direkciji za vode zagotavljajo, da so bili vsi vodotoki, ki jih je prizadela ujma, podrobno pregledani in da izvajalec obvezne gospodarske javne službe urejanja voda na območju Zgornje Save že pripravlja projekte za prioritetne odseke. Med njimi so tudi vzpostavitev levoobrežnega zidu pod objekti na Cankarjevi cesti v Tržiču in projekta v Lomu in v Čadovljah, kjer se prepletajo delno vodarske delno občinske sanacije. Na direkciji ob tem poudarjajo, da so v preteklih letih skozi Tržič in gorvodno proti Jelendolu že izvedli obsežna sanacijska dela v vrednosti več kot 3,3 milijona evrov. So pa opozorili, da bo treba hkrati z gospodarjenjem s prostorom večjo skrb nameniti načrtovanju prostora in poseganju v prostor.

(Pre)nizke pristojbine za gozdne ceste?

Občina Tržič ima skoraj 140 kilometrov gozdnih cest, veliko jih je bilo v ujmi poškodovanih. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev, lastniki gozdov s plačevanjem pristojbin, ki se plačujejo v višini 14,7 odstotka od katastrskega dohodka. Poudarjajo, da se povečujejo sredstva v državnem proračunu za vzdrževanje gozdnih cest, vendar sorazmerno s tem, koliko se te ceste uporabljajo v javne namene. Občina Tržič naj bi letos prejela 51 tisoč evrov za vzdrževanje 135 kilometrov gozdnih cest, lani je v ta namen prejela 39 tisoč evrov. Župan Sajovic meni, naj država vendarle razmisli, ali višina pristojbin dejansko ustreza potrebam rednega in interventnega vzdrževanja gozdnih cest. Pričakuje tudi boljši odziv solastnikov Bornovih gozdov (ti naj bi imeli nad Jelendolom v lasti več kot tretjino gozdov) pri sanaciji gozdnih cest. »Predlagal sem jim, da za naslednjih pet let uvedemo dodatno odškodnino, 1,8 evra po kubičnem metru odpeljanega lesa, saj se gozdne ceste sesuvajo kot hišice iz kart zaradi teže kamionov. Na leto se poseka od 20 do 25 tisoč kubičnih metrov in tem sredstvom bi občina dodala še dvakrat toliko denarja. S tem bi vsako leto trajno obnovili po še en odsek ceste, po kateri bi bila možna vožnja z vsemi kamioni. V nasprotnem primeru smo prisiljeni omejevati odvoz lesa z lažjimi vozili.« Nepredstavljivo je, da bi prišlo do invazije podlubikov, saj poškodovanega lesa iz gozdov ne bi mogli odpeljati, ker ceste in poškodovani mostovi tega v sedanjem stanju ne omogočajo. Janez Logar iz ZGS, OE Kranj opozarja, da velik problem predstavlja tudi nedokončana sanacija občinske ceste Tržič–Jelendol.

V Bornovih spominih podobna ujma leta 1938

V ujmi je bilo na Tržiškem poškodovanih 27 objektov, za vse oškodovane so prek Karitasa, Rdečega križa in občine zbrali 67 tisoč evrov in dodatno še pomoč družini Dovžan, ki je ob ujmi ostala brez strehe nad glavo. Kot je povedal župan Sajovic, je družina že v novem stanovanju v Bistrici. Vedno pa je treba skrb tudi na nivoju države nameniti sanaciji poškodovanih kmetijskih površin, še opozarja Sajovic.

Potomka Bornovih Isabella Ortner se spominja, kako ji je stari oče Carl Born pripovedoval o podobni ujmi leta 1938. Takrat je bil njen stari oče tudi lastnik gozdnih cest, zdaj je to občina, kot je prepričana Ortnerjeva. Povedala je, da je v stiku s tržiškim županom, sodelovanje pa ocenila kot dobro. Na sedežu tržiške občine je bil sicer že januarja na pobudo ZGS, OE Kranj sestanek s predstavniki občine in solastniki gozdov v gozdnogospodarski enoti Jelendol (njihovimi pooblaščenci), kako priti do dogovora glede sanacije. Že tedaj so se strinjali, da je pred sanacijo gozdnih cest treba očistiti vodotoke, na kar so že februarja opozorili republiško direkcijo za vode.