Bodo plače zrasle za četrtino

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 21. marec 2019 / 18:18

Gospodarska zbornica Slovenije napoveduje, da bi ob ustrezni rasti produktivnosti povprečna plača v gospodarstvu do leta 2025 lahko zrasla na dva tisoč evrov bruto. Je ta cilj sploh uresničljiv?

Kranj – Predstavniki delodajalskih organizacij in sindikalnih central so prejšnji teden začeli pogajanja o predlogu (šestega) Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema v gospodarstvu in rast plač v obdobju 2019–2025, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Socialni sporazum predvideva 24-odstotni dvig povprečne bruto plače do leta 2025. Ob tem na GZS poudarjajo, da je predpogoj za to hitrejša rast produktivnosti dela, ki bi se morala v navedenem obdobju skoraj podvojiti – s trenutno 2,7 odstotka na 4,8 odstotka. Leta 2025 bi tako slovensko gospodarstvo ustvarjalo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in izvoz v vrednosti 50 milijard evrov, povprečna bruto plača pa bi znašala 2000 evrov. Za primerjavo: povprečna bruto plača je januarja v Sloveniji znašala 1729 evrov, pri čemer je bila v zasebnem sektorju 1589 evrov, v javnem sektorju pa 2031 evrov. Ali so ambiciozni cilji GZS uresničljivi, smo povprašali nekatere gorenjske gospodarske družbe.

V škofjeloškem Knauf Insulationu so dejali, da predlog socialnega sporazuma podpirajo, saj je v skladu z njihovimi strateško podjetniškimi usmeritvami. »Podpiramo dialog, komunikacijo in dogovarjanje, le na ta način je možno pričakovati konstruktivne dogovore,« poudarjajo in dodajajo, da so zanje ti cilji uresničljivi, trenutne aktivnosti pa gredo v to smer. Na ravni celotnega podjetja sicer povprečna plača že zdaj znaša okrog 2600 evrov, če upoštevajo tudi njihove centralne službe z izjemno visoko izobrazbeno strukturo, tudi brez njih pa je povprečna plača nad slovenskim povprečjem, so razložili.

Tudi v Skupini Domel, kjer povprečna bruto plača trenutno znaša 1550 evrov, so si za srednjeročni cilj postavili rast dodane vrednosti na 60.000 evrov na zaposlenega. »Da bo možno doseči ta cilj, se je treba usmeriti v dvig produktivnosti, v spremembo produktnih strategij, krepitev blagovnih znamk, krepitev kompetenc ... Rast bruto plač je lahko posledica prej naštetih izvedenih ukrepov,« pojasnjuje predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar. Po njegovem mnenju so ambiciozni cilji za Domel dosegljivi le v primeru spremembe produktne strategije in stalnih aktivnosti pri dvigovanju produktivnosti, ki jih je mogoče doseči z optimizacijami v procesu in predvsem z robotizacijo in digitalizacijo procesov. »Sprememba produktne strategije pomeni predvsem usmeritev v izdelke z višjo dodano vrednostjo in opuščanje starejših izdelkov, ki so delovno bolj intenzivni,« še poudarja Čemažar.

V Iskri Mehanizmi, kjer povprečna bruto plača zdaj znaša dobrih 1700 evrov, prav tako podpirajo predlog socialnega sporazuma, ki je uresničljiv le ob ciljnem dvigu produktivnosti. »Ob tem mora država absolutno znižati kumulativne obremenitve gospodarstva. Nikakor ne sme znižati davkov fizičnim osebam in v enakem obsegu obdavčiti kapital. Davke fizičnim osebam je treba znižati, še posebno strokovnjakom z uvedbo socialne kapice, glede obdavčitve kapitala, če to že mora biti, kar je sicer strukturno politično vprašanje, pa je treba vztrajati, da ta v kumulativi znaša največ 25 odstotkov sproščanja obdavčitve fizičnih oseb. Država bo v nasprotnem primeru sicer naredila všečno potezo, ki pa bo zavrla celotno gospodarstvo, ki se v tem primeru ne bo razvijalo v smeri Švice, ampak v smeri Romunije,« opozarja glavni direktor družbe Marjan Pogačnik. Cilji GZS so sicer dosegljivi tudi v njihovem podjetju, ampak le z velikim notranjim naporom in ob upoštevanju že omenjene ravni obdavčitve kapitala.

In kaj pravijo sindikati? Ti sicer spodbudo GZS k socialnemu dialogu pozdravljajo, vendar pa opozarjajo, da je v predlaganem sporazumu premalo govora o rasti plač. »Namere o razvoju ter rasti plač in zaposlovanja podpiramo, a pogrešamo mehanizme, ki bi nam to zagotavljali,« je tako dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Sindikati so zato na predlog socialnega sporazuma že odgovorili s svojim predlogom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki so jo prejšnji teden tudi predstavili delodajalcem.