Spodbujajo razvoj Gorenjske
Gorenjska si je začrtala strategijo skupnega razvoja, ki jo opredeljuje tudi slogan Gorenjska, gremo gor, uresničiti pa ga skuša Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj. Pri tem gre zlasti za področja podjetništva, tehnologije, človeških virov, turizma, trajnostnega razvoja in razvoja podeželja.
V sodelovanju z občinami in ministrstvom za gospodarstvo in tehnologijo so bili na Regionalni razvojni agenciji Gorenjske – BSC Kranj v dobrih treh letih uspešni pri več kot šestdesetih evropskih in nacionalnih projektih ter so pridobili okoli 46 milijonov evrov sredstev.
Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj skrbi zlasti za to, da gorenjske občine pridobijo čim več nacionalnih in evropskih sredstev. O številnih projektih, ki jih vodijo in pripravljajo, sva se pogovarjala z direktorjem Rokom Šimencem.
Četrto leto vodite Regionalno razvojno agencijo Gorenjske – BSC Kranj. Ko ste prevzeli delo, je imela agencija izgubo, ob začetku letošnjega leta pa ste se lahko pohvalili z dobrim poslovanjem in številnimi novimi projekti. Kako vam je to uspelo?
»Pred štirimi leti Regionalna razvojna agencija res ni bila v najboljšem stanju. Ko sem jo prevzel, je imela ob polletju 370 tisoč evrov izgube. Odnosi med zaposlenimi so bili močno skrhani, agencija pa je bila praktično brez projektov. Takrat je bilo na agenciji 17 zaposlenih in zavedal sem se, da je treba najprej pripraviti in izpeljati sanacijski načrt. To je pomenilo, da je bilo treba precej oklestiti stroške. Zaposleni so se s tem strinjali in me podpirali. Nismo se namreč odločili za množično odpuščanje, temveč smo sklenili, da bomo vsi skupaj močno zategnili pas ter hkrati poskrbeli za pridobivanje novih projektov.«
Novi projekti so za vas in za Gorenjsko zagotovo pomenili velik izziv?
»Ob mojih začetkih je imela agencija na skrbi štiri evropske projekte, s pooblastilom ministrstva za gospodarstvo pa smo skrbeli tudi za splošne razvojne naloge. To pa seveda še zdaleč ni zadoščalo za veliko število zaposlenih. Zato smo se v sodelovanju z gorenjskimi občinami lotili pisanja projektnih predlogov. Zavedamo se, da je naša agencija predvsem glavni servis za občine s poudarkom pridobivanja nacionalnih in evropskih sredstev. Hkrati smo se lotili še enega zanimivega lokalnega projekta, ki smo ga poimenovali Kovačnica. Tako danes izvajamo kar 35 različnih projektov ter seveda še vedno skrbimo za razvoj splošnih razvojnih nalog ministrstva za gospodarstvo. V naši domeni je tudi program lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica, kjer nas trenutno čaka še osem novih projektov.«
Namesto odpuščanja ste začeli tudi zaposlovati. Zakaj?
»Res je. Množica novih projektov pomeni, da potrebujemo nove sodelavce. Tako nas je danes že 26. Lani smo namreč ustvarili okoli dva milijona evrov prihodkov, kar je pomenilo več kot stoodstotno rast. Leto smo končali z dobičkom petdeset tisoč evrov. Do konca finančne perspektive, ki traja do leta 2020 in še naslednja tri leta, ko se projekti lahko izvajajo, ne vidim težav v poslovanju.«
Pravite, da ste nekakšen servis za občine. Kaj konkretno to pomeni?
»Glavna naloga regionalne razvojne agencije je v tem, da pridobiva sredstva skozi projekte za občine. To so regionalna sredstva, ki jih pridobivamo prek ministrstva za gospodarstvo in druga ministrstva. V zadnjem času so bila to sredstva za kolesarske poti, kanalizacijo in vodovod ter poslovne cone. Tega je bilo do sedaj že za več kot trideset milijonov. Seveda pa gre tudi za tako imenovane programe evropskega teritorialnega sodelovanja, kjer se vključujemo v številne projekte po vsej Evropi, s čimer pridobivamo sredstva za projekte, ki so v interesu občin. Tako smo na primer v Tržiču skozi projekt industrijske dediščine odprli pohodniško pot, ki je posvečena čevljarstvu, v Škofji Loki pa smo v okviru istega projekta naredili projekt Kreativnice, ki je posvečen predvsem tekstilni industriji. Trenutno poteka projekt Karavanke, s katerim se obnavljajo planinske koče, ki so bile potrebne obnove. Prav tako je denar namenjen urejanju in označevanju pohodniških in kolesarskih poti ... Malokje na Gorenjskem so z evropsko zastavico označeni projekti, pri katerih mi nismo sodelovali. Vseh sredstev skupaj smo za Gorenjsko v zadnjih dobrih treh letih pridobili za okoli 46 milijonov evrov.«
Omenili ste enega svojih res odmevnih projektov, ki ste ga poimenovali Kovačnica. V čem je skrivnost uspeha?
»S sodelavno (coworking) skupnostjo Kovačnica smo začeli jeseni leta 2015, z njo pa smo želeli dati podjetnikom začetnikom določen prostor. Trdimo, da Kovačnica ni zgolj najemanje prostora, ampak je graditev skupnosti, kjer pomagamo eden drugemu. Najprej so se odzvali trije mladi podjetniki, danes jih je v prostorih nekdanje trgovske šole v Kranju že 27. Tako prostore znova povečujemo, s čimer bomo pridobili šest novih delovnih mest, saj se čakalna vrsta povečuje. Podjetniki začetniki so v teh treh letih ugotovili, da so združeni močnejši in nekateri so skupaj z nami ustanovili Kooperativo 22. S tem lahko kandidirajo tudi za večje projekte, saj so združeni tako arhitekti, grafični in industrijski oblikovalci, fotografi, lektorji, prevajalci ...«
Uspešna je tako imenovana akcijska skupina Gorenjska košarica. Kaj pomeni?
»Z lokalno akcijsko skupino Gorenjska košarica smo uspeli pridobili pet milijonov evrov, do danes pa smo dobili odobrenih že osem projektov v višini okoli dva milijona evrov. Gre predvsem za projekte za spodbujanje podeželja, kjer občina dodal okoli 15 odstotkov denarja. Zato občine prijavijo projekte, ki jih želijo izpeljati, pa jim s svojim denarjem to ne uspe ali jim ne uspe tako hitro.«
Trudite se za boljše okolje?
»S trajnostnim načrtom Gorenjske regije želimo do leta 2030 v našem zraku znižati emisije ogljikovega dioksida za štirideset odstotkov glede na izhodiščno leto 2005. Za cilj smo si zastavili tudi, da postanemo energetsko samooskrbna regija. K temu so se zavezale vse občine in župani na Gorenjskem, aprila pa bomo gostili tudi konvencijo županov iz Bruslja.«
Začeli ste tudi projekt regijske štipendijske sheme. Za kakšen projekt gre?
»Gre za spodbujanje deficitarnih in tudi drugih poklicev s ciljem, da mladi, ki se šolajo tako v Sloveniji kot tujini, ostanejo tukaj, na Gorenjskem. Imamo že okoli tristo štipendistov.«