Upanje za pitno vodo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. marec 2019 / 08:49

Humanitarca Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar ter humanitarna organizacija H.O.P.E so v soboto dopoldne iz kontejnerskega terminala v Luki Koper odpremili vozili, vrtalnik za vodo in kompresor, kar je sklepno dejanje desetletnih prizadevanj za dobavo opreme za iskanje pitne vode v Darfurju.

Koper – Suleiman Jamous, humanitarni koordinator darfurskih upornikov, je že leta 2009 zaprosil za prenosno vrtalno napravo, ki bi jo bilo mogoče voziti iz kraja v kraj na terenskem vozilu. Njegov klic na pomoč je kot prvo razumelo Gibanje za pravičnost in razvoj pokojnega dr. Janeza Drnovška, ki je začelo nagovarjati Slovence za donacije istočasno z našim dokumentarnim filmom Dar Fur – Vojna za vodo. Ni mogoče navesti vseh, ki so prispevali, da se je na računu, ki ga je po obisku v Darfurju leta 2010 odprl Klemen Mihelič, ko je ustanovil humanitarno organizacijo H.O.P.E., zbralo 188 tisoč evrov. »Kupili smo kvalitetno staro mobilno vrtalno napravo Nordmeyer, nameščeno na tovornjaku Unimog, zmogljiv zračni kompresor, nameščen na tovornjak Mercedes in vso potrebno vrtalno opremo. Pri nakupu dodatnega tovornjaka, na katerega smo namestili zračni kompresor, je na pomoč pristopila Slovenska karitas in Misijonsko središče Slovenije. S svojim znanjem nam je pri tem brezplačno svetovalo veliko različnih strokovnjakov. Ob nakupu je bil poleg Suleimana Jamousa takrat v Sloveniji prisoten tudi njegov humanitarni sodelavec Mohammed Ali, da je potrdil ustreznost izbrane opreme za vrtanje v darfurski pesek. Sledila je obnova in vse potrebno za dostavo. Glavnino dela z nadgradnjo, obnovo in servisom so brezplačno opravili prijatelji, avtomehaniki in strojniki, kupili smo le potrebne sestavne dele. V Sloveniji smo opravili tudi testno vrtanje in se prepričali, da bo v Darfurju res vse delovalo optimalno. Nato pa smo naleteli na težave, saj zaradi vojn v vseh sosednjih državah opreme nismo mogli varno dostaviti v Darfur. Pomoč smo iskali pri raznih organizacijah v Sloveniji in Evropi, vendar končne rešitve kar ni bilo. Vse je kazalo, da bi morali tvegati in se podati na nevarno pot in tam sproti iskati rešitve, ko je Jamous sporočil, da mu je uspelo v Sudanu registrirati nevladno humanitarno organizacijo Hope for People, ki bo lahko vrtalno napravo varno dostavila v Darfur. Napravo bo do pristanišča Port Sudan dostavila logistična družba, ki je usposobljena za tovrsten tovor. Od pristanišča do Darfurja pa bo oprema pod budnim očesom Jamousa, naložena na posebnih tovornjakih, potovala še več kot dva tisoč kilometrov. Suleiman Jamous in njegova organizacija sta se pri tem zavezala, da bo poskrbela za vrtanje, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pa zagotovila potrebne cevi in opremo za oskrbo civilnega prebivalstva z brezplačno pitno vodo.« A kot k temu še dodajajo zakonca Križnar in Klemen Mihelič, bodo pomirjeni šele, ko bo vrtalna naprava dosegla svoj cilj.