Čigava je moč

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / / 10:38

Kranjsko Prešernovo gledališče je ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, na oder znova postavilo pronicljivo dramo avtorja Davida Ivesa Venera v krznu. Predstava sproža mnoga razmišljanja o položaju in vlogi žensk v sodobni družbi, ob tej priložnosti pa so organizirali tudi okroglo mizo z naslovom 'Čigava je moč?'.

Kranj – Na njej so svoja mnenja strnili antropologinja dr. Svetlana Slapšak, filozof, družbeni kritik in publicist dr. Boris Vezjak, filozofinja Mojca Kumerdej, igralca v predstavi Vesna Pernarčič in Borut Veselko ter režiser Primož Ekart. Pogovor je spretno krmarila Ana Kalin, analitičarka v Forumu za enakopravni razvoj, ki je bil v vlogi častnega pokrovitelja dogodka.

O delitvi moči med spoloma so sodelujoči razmišljali tako v kontekstu zgodovinskega boja za pravice do enakopravnosti kot tudi dela aktualne družbene problematike. »V mnogih družbenih segmentih smo se namreč oddaljili od pravic, ki so si jih ženske že pridobile v preteklem obdobju, na površje pa ponovno prihajajo stari patriarhalni vzorci razmerij moči med spoloma, s katerimi bi morali že davno opraviti, pa nismo,« je opozorila Svetlana Slapšak in dodala: »Matriarhata v zgodovini sploh ni bilo. Moč je bila in je še vedno v rokah moških – še vedno živimo v patriarhatu.«

»Še vedno prevladujejo tradicionalne vrednote patriarhalnega sistema: ženska naj rodi otroke, ostane doma za štedilnikom, naj bo privlačna za moške in tiho. Do danes se ni spremenilo praktično nič – razen to, da je ženska dobila še več delovnih obveznosti, obenem pa je še bolj potopljena v klišeje in norme, ki jih narekuje in vseskozi privzgaja patriarhat,« je dejala Vesna Pernarčič. »Vendar pa, ali ni takšen model družbe,« kot je vprašala Ana Kalin, »ponižujoč tudi za moške, ki ob takšnem javnem dojemanju ženske izgubljajo enakovredno sogovornico in tako siromašijo tudi svoje življenje.« Borut Veselko je razmišljal: »Živimo v svetu, ko se zdi izbira mogoča in relativno velika. Sami se opredeljujemo okrog večine stvari, čeprav včasih zgolj navidezno. Za ženske, ki jih danes dojemamo kot uspešne, velja, da dosegajo to, kar je prej veljalo za uspešne moške. Ženske si niso izbrale drugih področij in tudi sam pojem uspešnosti v družbi ostaja vodilo.«

Družbene delitve, ki jih poganja neskončna sla po dobičku kapitalističnega sistema, v katerega smo vpeti, v vrtinec izkoriščanja pravzaprav potegne oba spola – kot pravi Boris Vezjak, tudi moški dobivajo vtis ogrožene, izumirajoče vrste; kapitalizem lahko posameznika v vsakem trenutku nadomesti s kom drugim, hkrati pa v ospredju ohranja koncept spolne fantazme, ki pa ni nikoli naključna, temveč vedno propagandno ustrojena. Položaj žensk se je v zadnjem obdobju vendarle vsaj v določenih ozirih izboljšal – denimo, da je ženska prej sploh prišla do izobrazbe, je morala imeti izjemno srečo, kaj šele, da bi v javnosti sploh lahko artikulirala svoja razmišljanja, je poudarila Mojca Kumerdej. Boj za enakopravnost in pravičnost je torej še vedno povsem aktualen. Pri tem pa je zato zelo pomemben prvi korak, da prepoznamo krivice ter predsodke naše družbe in o njih začnemo razmišljati, je sklenil režiser Primož Ekart.