Pionir naravnega zdravljenja

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / / 13:18

V knjigi o švicarskem zdravilcu Arnoldu Rikliju je Vojko Zavodnik predstavil življenje in delo začetnika naravnega zdravljenja ter enega prvih ponudnikov organiziranega zdraviliškega turizma na Bledu.

Bled – »Rikli je bil za nekatere sončni doktor, apostol svetlobe in čudodelni zdravilec, za druge kralj norcev, predstojnik kolonije divjakov ob jezeru, heretik in mazač,« je ob predstavitvi monografije z naslovom Po sledeh Arnolda Riklija poudaril njen avtor Vojko Zavodnik. A po njegovem je povsem neizpodbitno, da je bil Rikli eden najpomembnejših pionirjev naravnega zdravljenja v svetovnem pomenu in začetnik blejskega zdraviliškega turizma. Javno predstavitev knjige so pripravili v četrtek v Festivalni dvorani.

Zavodnik upa, da si bo bralec s knjigo uspel ustvariti objektivno resnico o Rikliju, saj je monografija na 360 straneh s 650 slikovnimi prikazi napisana na podlagi primarnih virov, osebnih dnevnikov, družinske kronike, osebnih pisem in ostalih originalnih zapisov ter tudi pričevanj in ustnega izročila njegovih potomcev. »Knjiga odkriva veliko novih, malodane revolucionarnih spoznanj in dognanj, ki bodo tudi v svetovnem merilu korenito spremenila dosedanje gledanje na Riklijevo življenje in delo,« je prepričan Zavodnik. Tako izjave o Rikliju, da je čudak, da ni imel stika z domačini in da niti ni znal slovensko, po Zavodnikovem prepričanju izhajajo iz zadnjega obdobja, ki je bil čas slovenskega preporoda in ko je bilo obsodbe vredno vse, kar je bilo tujega. Primarni viri pa pripovedujejo čisto drugačno zgodbo in prav z zgodbo o Rikliju bi po Zavodnikem prepričanju lahko danes na Bled znova privedli petične goste. »To bi prineslo boljše življenje tudi domačinom, tako kot v njegovem času.« V knjigi se tako dotakne tudi novodobnega »riklijanstva« s predlogi možnega trženja njegove doktrine v okviru koncepta turistične ponudbe kot »petzvezdičnega doživetja«. Kot je ob tem poudaril Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, ki je podprl izid monografije, so Riklijevo ime v preteklosti vse prevečkrat izkoriščali v tržne namene na načine, ki z njegovo doktrino in njegovim načinom delovanja niso imeli nobene povezave. Upa, da bodo prihodnji turistični produkti na Bledu začeli posnemati pravo Riklijevo doktrino. Na Blejskem gradu so Rikliju posvetili dve spominski sobi, o njem so posneli 45-minutni film, uredili pa so tudi Riklijevo pot na grad. Srečo Vernig iz Muzejskega društva Bed je pojasnil, da monografija, čeprav gre za resno znanstveno delo, Riklija prikazuje na poljuden način. »Riklijev način zdravljenja je povezan s takratnimi okoliščinami, saj je vladalo, podobno kot danes, relativno dolgo obdobje miru, zato je standard rasel, dobro življenje pa s seboj prinaša določene tegobe. To je znal izkoristiti, da je uvedel svoj način zdravljenja, ki je z načelom 'nazaj k naravi' na prvi pogled sila preprosto, v resnici pa gre za pomembno spremembo življenjskega sloga.« Po besedah direktorja Zdravstvenega doma Bled Leopolda Zonika sodobna medicina pozitivno gleda na Riklijeve metode, predvsem v smislu preventive. Ko resno zbolimo, pa sončna, zračna in vodna terapija niso dovolj. »Takrat je treba te metode kombinirati z uradno medicino.« Na Bledu se njegovih metod zdravljenja vsako leto spomnijo v okviru Riklijevega pohoda, letos ga bodo konec junija pripravili 21. leto zapored. Po mnenju Leopolda Zonika bi morali začeti ponovno oživljati tudi zdravstveni turizem po Riklijevem vzoru, ki je znal goste na Bledu zadržati tudi po mesec dni. Župan Janez Fajfar pa je spomnil, da danes pogosto pozabljamo, da brez Riklija Bleda ne bi tako zgodaj postavili na zemljevid tako priljubljenih destinacij, kot je danes. O tem nenavadnem zdravilcu so namreč pisali najznamenitejši časopisi tistega časa.