Več bi se izobraževali v Sloveniji

Besedilo: Neža Rozman
Kategorija: Radovljica / torek, 5. marec 2019 / 12:56

Radovljiška knjižnica je gostila sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, tu so se ustavili kot na zadnji postojanki študijskega obiska avstrijske Koroške.

Radovljica – Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki deluje v okviru državnega zbora, se je sestala na tretji redni seji, ki so jo tokrat izpeljali v prostorih Knjižnice Antona T. Linharta v Radovljici. Osrednja tema seje je bila problematika dvojezičnega šolstva in raba slovenščine v domačem okolju na avstrijskem Koroškem, zato so se nekateri člani komisije in povabljeni udeleženci seje v dopoldanskem času odpravili na strokovni izlet po koroških šolah. Po končanem izletu so v Radovljici razpravljali predvsem o načinih, s katerimi bi se Slovenija lahko bolje angažirala za popularizacijo obiskovanja dvojezičnih šol na avstrijskem Koroškem. Gostje, ki so prišli iz Koroške, so pozvali člane komisije, naj poskrbijo, da bo Slovenija investirala višja sredstva v izobraževanje dvojezičnih učiteljev, s tem pa v izboljšanje učnih programov na dvojezičnih šolah in v večji nabor učbenikov za poučevanje.

Seje se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, ki je sicer stanje v dvojezičnih šolah čez mejo pohvalil, izpostavil pa je problem, na katerega so opozarjali vsi. V prvih nekaj razredih osnovne šole je slovenščina dobro poučevana in interesa za izobraževanje je veliko, na sekundarni stopnji izobraževanja pa poučevanje slovenščine ni tako zelo dobro zastopano oziroma se ne nadaljuje iz primarne stopnje.

»Avstrija Slovenijo vedno bolj prepoznava kot ekonomskega partnerja, kar se prepozna tudi iz družin, v katerih starši slovensko ne govorijo, pa se vseeno odločijo, da otroke vpišejo v dvojezično šolo,« je še dodal minister Česnik.

Strokovnjaki iz avstrijske Koroške so na komisijo naslovili tudi priporočila, da bi več finančnih sredstev namenili za čezmejne projekte tako za otroke kot tudi učitelje. Učitelji si želijo, da bi se lahko več izobraževali na slovenskih tleh, saj tako svoje znanje jezika dopolnjujejo iz prve roke; otrokom pa denimo dva tedna v Sloveniji prineseta nenadomestljivo zakladnico znanja slovenščine in izkušnje rabe jezika v pristnem okolju.