Ivana Kozjek (1914-2007)

V spomin

Na kulturni praznik so v Besnici pokopali ljudsko umetnico Ivano Kozjek iz Zgornje Besnice, ljubiteljsko slikarko in šiviljo, ki je leta 1963 začela šivati narodne noše in jih je do leta 2005, ko ni zmogla več tega dela, sešila na stotine. Pokojna Ivana je bila najmlajša hči Marije in Jerneja Rakovec s Šemnove domačije. Leta 1941 se je poročila z Janezom Kozjekom, ki je bil nad 60 let organist in pevovodja v besniški župniji. V delovanje župnije se je vključilo tudi njunih pet otrok.

Ivana je bila umetniška duša. Imela je dar za lepoto in željo, da bi tudi sama slikala, vendar za to ni imela možnosti. Ker se leta 1952 ni dobilo spominskih podobic za prvo obhajilo, jih je naslikala kar sama. Občudovala je narodne noše in jih kot izučena šivilja začela šivati. Prvo je naredila zase, od leta 1963 naprej, ko je noše sešila za novo mašo nečaka Janeza Vidica in za domačo folklorno skupino, do leta 2005 so njene roke sešile na stotine narodnih noš. Dolga bi bila procesija Slovenk in Slovencev doma in na tujem, ki so oblekli Ivanine narodne noše. Tudi sama je uživala ob pogledu na srečne obraze ljudi, ko jim je izročala svoj izdelek. Za ohranjanje ljudskega izročila je prejela več priznanj, med njimi malo Prešernovo plaketo. »Njen življenjski prostor bi lahko omejili z dvema točkama: družina in cerkev. V občudovanja vredni polnosti je izpolnila vlogo žene in matere. Njeno življenje je bilo oblikovano po geslu sv. Benedikta 'ora et labora – moli in delaj'«, je na pogrebu povedal o pokojni Ivani nekdanji besniški župnik Alojz Grebenc.