Ostaline Slatnarjeve tiskarne

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. marec 2019 / 21:21

V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik je na ogled razstava prvotiskov iz tiskarne kamniškega tiskarja in založnika Antona Slatnarja, ki je veljal za tiskarja moderne, saj je za znane in zahtevne naročnike tiskal predvsem dela Ivana Cankarja, Josipa Murna, Dragotina Ketteja …

Razstava z naslovom Natisnil Anton Slatnar v Kamniku je na ogled sedemdeset let za tem, ko so iz Slatnarjeve tiskarne odpeljali še zadnje tiskarske stroje. Leta 1949 je bila tiskarna namreč podržavljena, a Anton Slatnar je v času svojega delovanja pustil neizbrisan pečat.

Anton Slatnar, znameniti kamniški tiskar in založnik, se je rodil 3. januarja 1867 v Nožicah pri Kamniku in se po končani gimnaziji v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani izučil tiskarske obrti. Leta 1900 je skupaj s Hinkom Saxom ustanovil tiskarno v Kamniku in skupaj sta delovala deset let, nato pa se v poslu razšla in kamniško tiskarno je vodil Slatnar sam. Prva Slatnarjeva tiskarna je imela svoje prostore v pritličju Kamniškega doma, na stiku današnje Maistrove ulice in Glavnega trga, ki ne stoji več. Tri leta kasneje so tiskarno preselili v nove prostore na Šutni, kjer je delovala do leta 1922, tega leta pa so jo preselili v pritličje Samčeve hiše ob današnji Samostanki ulici. Tu na tiskarsko dejavnost še danes spominja kamnita Gutenbergova glava, vzidana v vogal stavbe. Iz cementne mase jo je izdelal Jože Grčar, ki je bil zaposlen v tiskarni.

»Zaradi kakovosti tiskarskih izdelkov, ki so prihajali iz njegove tiskarne, je kmalu po odprtju tiskarne začel sodelovati z zahtevnimi naročniki. Leta 1902 je tako prejel prvo naročilo znamenitega ljubljanskega založnika Lavoslava Schwentnerja, ki je pri Slatnarju dal leta 1902 natisniti II. izdajo Cankarjeve Erotike. V letih, ki so sledila, je Slatnarjeva tiskarna natisnila kar petnajst od skupno 23 del Ivana Cankarja, ki so izšla v Schwentnerjevem založništvu. Poleg Cankarjevih del so v njegovi tiskarni luč sveta ugledale tudi na primer Pesmi in romance Josipa Murna - Aleksandrova in leta 1907 kar dve izdaji Poezij Dragotina Ketteja. Natisnil je tudi dela številnih slovenskih klasikov, kot so bili Vida Jerajeva, Oton Župančič, Anton Aškerc, Pavel Golia in drugi. Čeprav je bil po številu naročenih tiskov gotovo najpomembnejši Schwentner, je tiskarna sodelovala tudi z drugimi založniki, Anton Slatnar pa je tiskal knjige in druge tiskovine tudi v lastni založbi,« pravi Andrej Kotnik, avtor razstave v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, in poudarja, da je imela Slatnarjeva tiskarna poseben pomen pri tisku slovenskega časopisja, saj se je Slatnar tu izkazal kot narodno zaveden in socialno osveščen človek. Med časopisi, ki jih je tiskal, je za kamniški prostor posebej pomemben Kamničan – kamniško prvo lokalno glasilo, ki je izhajalo v letih 1905-1907 kot priloga Našega lista. Kamničan je prinašal novice iz takratnega kamniškega okraja, ki je obsegal območja današnjih občin Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Domžale, Mengeš in Vodice.

Anton Slatnar je umrl 16. maja 1926 in po njegovi smrti je tiskarno nekaj let vodila njegova vdova Ivana, nato pa sta jo kupila stavca Ludvik Vodnik in Anton Knez, ki pa sta zaradi velikega ugleda ohranila ime Tiskarna Slatnar. Po vojni leta 1946 je bila tiskarna podržavljena in preimenovana v Kamniško tiskarno, v začetku leta 1949 pa ukinjena in preseljena v Ljubljano. Tiskarske stroje in drugo opremo so takrat prepeljali v Blaznikovo tiskarno.

Kot še poudarja Andrej Kotnik, imajo tiski tiskarne Antona Slatnarja za kamniški prostor velik kulturni pomen, zato v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik dela, natisnjena v Slatnarjevi tiskarni, načrtno zbirajo in uvrščajo v svojo bogato domoznansko zbirko. Med njimi je zdaj največ razglednic, natisnjenih v njegovi tiskarni in založništvu.