Do najboljših ocen z osebnim pristopom

Dve leti že v starem mestnem jedru Radovljice deluje Hotel Linhart, ki ga je v stavbi iz 17. stoletja uredila družina Kolarič. Turisti imajo radi vzdušje v stari hiši, mir in lepo pokrajino ter čas in pozornost, ki jim jo posvečajo, predvsem pa so navdušeni nad dejstvom, da si z dnevnimi obiski iz Radovljice lahko ogledajo vso Slovenijo.

Radovljica – Skoraj štiristo let staro hišo v starem mestnem jedru Radovljice je družina Kolarič pred dvema letoma temeljito obnovila in v njej uredila hotel. Letos so obnovili še fasado in bili ob zaključku evropskega leta kulturne dediščine v okviru Šole prenove uvrščeni v ožji izbor za priznanja za uspešno in kakovostno izvedeno prenovo.

»Naši gostje so večinoma Italijani, ki cenijo bivanje v tej urejeni stari hiši ter lepo pokrajino in mir, ki vlada na Linhartovem trgu,« je vtise strnil sin David Kolarič, ki dela v recepciji hotela. »To, da so postelje udobne in sobe brezhibno čiste, je seveda osnova, ki je tako samoumevna, da se o njej niti ne pogovarjamo. Seveda je večini pomembno to, da je Radovljica v bližini Bleda. Da se odločijo prav za nas, pa jih običajno prepričajo fotografije na Bookingu. Lepše kot so, prej bodo rezervirali.«

Oče Peter Kolarič dodaja, da se mnenje o tem, kako se je gost počutil v hotelu, v današnjem svetu globalnih komunikacij širi z bliskovito hitrostjo. »Pridejo, odidejo, napišejo oceno ... Nobene možnosti ni več, da bi kaj prikrili; pa saj tudi ne bi hoteli. Vemo, da se moramo z gosti ukvarjati. Ko pridejo k nam, imajo večinoma že izdelan načrt, kam vse bodo šli: v Postojno, na Bled, morje, Vogel, v Kranjsko Goro in Ljubljano. Ugotovili so, da je Slovenija tako majhna, da si lahko z dnevnimi izleti ogledaš vse. In to jim je tudi najbolj všeč, nam povedo. Majhnost in izjemna raznolikost je v našem primeru zares velikanska prednost pred drugimi.«

Ob tem, pravi, jih ob naravi navdušuje tudi čistoča. Cenijo tudi čist zrak in vodo, ki sta za nas pogosto samoumevna. »Res ne vem, ali se pristojni pri nas zavedajo, da je turizem tista panoga, od katere bomo v Sloveniji lahko preživeli. Naj ljudje drugje po svetu delajo, k nam pa naj hodijo na počitek in rekreacijo. Iz izkušenj vem, da imamo v turizmu neslutene možnosti in da naša država še veliko premalo vlaga vanj. Vesel sem, da se kar precej trudi Občina Radovljica; začelo se je s festivalom čokolade, ki smo ga vsi vzeli za svojega in zaradi katerega je postala Radovljica znana tudi v najbolj zakotni vasi. Odlično je, ker jo imamo že aprila, v nizki sezoni. Radi bi, da bi se kaj dogajalo tudi pozimi, ko je tu precej mrtvila. Zadovoljni smo tudi s sredstvi, ki nam jih je občina namenila za sofinanciranje obnove fasade. Po odloku ta denar lahko dobijo vsi, ki obnavljajo stavbe kulturne dediščine. Obnova tovrstnih stavb je trikrat dražja od običajnih obnov, zato je prav, da nam pomagajo. Staro mestno jedro Radovljice v zadnjih letih res dobiva lepšo podobo. Na Češkem, od koder prihaja moja žena, so stara mestna jedra in gradove obnovili že zdavnaj, denar za prenovo pa počrpali iz Evropske unije.«

Nataša Mikelj, direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica, pravi, da je hotel velika pridobitev za mesto. »Slovenija želi razvijati butični, zeleni in trajnostni turizem in prav takšna doživetja, kar je povezano tudi z nastanitvami; razvoj nastanitev nižjega ranga je sicer hiter in množičen, butičnih nastanitev, za katerimi so ogromne investicije, pa manjka. Destinacija, ki ima hotel, kakršen je Hotel Linhart v starem mestnem jedru Radovljice, ima tudi več možnosti, da razvija turizem, ki ni množičen, ki privablja individualne turiste, kjer je dodana vrednost lahko večja, kar je celostno za destinacijo seveda dobro.«

Število ponudnikov turističnih nastanitev v občini Radovljica sicer skokovito narašča, lani jih je bilo tako že 141, kar je 52 odstotkov več kot leta 2017. Število gostov je bilo lani za 18 odstotkov večje kot leto poprej, število nočitev pa se je v primerjavi z letom 2017 povečalo za deset odstotkov, in sicer na več kot 280 tisoč.