Valentin Pleiweis in Playbesi s Trstenika

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (186)

Nekdanji »oče slovenskega naroda« Janez Bleiweis je izšel iz rodbine, v kateri so si menjavali nazive. Pleiweis, Pleybes in Bleiweis. V zadnjem rodu so imeli celo bratje različne priimke. Drži pa, da so izhajali s Trstenika. Leta 1782 se je preselil s Trstenika v Kranj Nikolaj Pleybes oziroma Pleiweis, oče Valentina Pleiweisa st., ki se je rodil v Kranju 12. februarja 1785 in tam tudi umrl 18. decembra 1866. Bil je drugi od štirih Nikolajevih sinov.

Valentin je bil spreten, podjeten in bogat trgovec. Po očetu Nikolaju je podedoval hišo z oznako Mesto 166 (sedaj Tavčarjeva ulica 25). Dokupil je še bližnjo hišo Mesto 157. Bil je tudi lastnik gilte (verjetno gre za vrednostne papirje) s podložniki in desetinami, ki jih je odkupil od Jerneja Pavliča ml. Z njim je začel v okolici Kranja odkupovati različne tkalske izdelke in z njimi trgovati.

Okoli leta 1834 je ustanovil podjetje za izdelavo volnenih odej ali kocarijo. Zanj je delalo okoli sto predic po raznih krajih Gorenjske, predvsem pa v Stražišču in okolici Kranja.

Kot izjemno uspešen trgovec je imel številne direktne povezave z veletrgovci na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Zaradi premoženja in ugleda je bil nekaj let mestni odbornik (1834–1839) in tudi mestni sodnik (1837–1839).

Valentin je imel tudi zelo razgibano zakonsko življenje. Umrli sta mu prvi dve ženi. V prvem zakonu s Terezijo Smrekar iz Škofje Loke, ki je umrla leta 1826, se mu je rodilo pet sinov (Janez, Franc, Valentin ml., Jožef in Konrad) ter hči Marija Jožefa. Leta 1843 je sinu Konradu prepustil trgovino in kocarijo. Advokatske posle je za očeta Valentina in sina Konrada v letih 1847–1848 opravljal dr. France Prešeren.

Leta 1849 je Valentin v Ljubljani kupil hišo in se naslednje leto preselil vanjo s svojo drugo ženo Agnezo Hafner, ki je umrla leta 1854. V Ljubljani se je potem leta 1856 ob veliki nejevolji sinov še tretjič poročil, in to s škofovo kuharico Magdaleno Knafelj, ker »ni hotel živeti sam do konca svojih dni«.

Valentinova tretja žena Magdalena Pleiweis, rojena Knafelj, se je rodila 21. 6. 1815 v Rožeku. Slovela je kot odlična kuharica in je bila tudi kuharica ljubljanskega škofa. Poroka z veliko mlajšo žensko je prizadela Valentinove sinove (najznamenitejši med vsemi otroki je bil prvorojenec dr. Janez Bleiweis), posebno pa sina Valentina, ki je bil samo eno leto starejši od nje. Bil je eden največjih dunajskih bankirjev. Magdalena je kot odlična gospodinja leta 1868 sestavila Slovensko kuharico ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila, ki je doživela pet izdaj. Njeno knjigo je leta 1912 predelala Felicita Kalinšek in še vedno slovi pod nazivom Slovenska kuharica. Valentin ni »sam živel do konca svojih dni«. Mnogo mlajša Magdalena ga preživela za 24 let.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranjski Gori se je 11. 2. 1824 rodil narodni buditelj, planinec, publicist, speleolog, zoolog in duhovnik Simon Robič (Rabič). Odkril je Mokriško jamo in v njej popolno okostje jamskega medveda, ki je sedaj shranjeno v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

Na Breznici se je 12. 2. 1747 rodil slikar Valentin Janša. Bil je brat slikarjev Antona in Lovra Janše. Na akademiji je postal pomožni učitelj zgodovinskega slikarstva.

Na Srednji Beli pri Preddvoru se je 17. 2. 1831 rodil zbiralec folklornega gradiva, pesnik, jezikoslovec in profesor Matija Valjavec (Kračmanov).