Otroke odvzamejo le v skrajnih primerih

Lani je pozornost vzbudilo pet nujnih odvzemov otrok na Jesenicah in sprožilo zanimanje, v kakšnih primerih se centri za socialno delo zatečejo k tako skrajnemu ukrepu. Kot pojasnjujejo v Centru za socialno delo Gorenjska, je najpogostejši vzrok nasilje v družini.

Kranj – V Sloveniji sicer beležimo okoli osemdeset odvzemov otrok letno, nekateri primeri (spomnimo se koroških dečkov) so zelo odmevni. Na območju, ki ga pokriva Center za socialno delo Gorenjska, so v letu 2017 izrekli štiri ukrepe odvzema otrok, lani pa šest.

Najpogosteje v rejniške družine

»V CSD Gorenjska (v vseh petih enotah) so bili v letu 2017 izrečeni štirje ukrepi odvzema staršem, pri čemer je bila v enem primeru mladostnica z začasnim ukrepom odvzeta staršem in nameščena v Krizni center za mlade, v nadaljevanju pa ni bilo potrebe po izdaji končne odločbe o odvzemu in se je vrnila v družino. V letu 2018 je bilo šest otrok odvzetih staršem in nameščenih v rejniško družino, od tega so bili trije otroci sorojenci iz iste družine. Poleg tega je bil v letu 2018 en otrok s soglasjem staršev nameščen v rejniško družino in en otrok v stanovanjsko skupino. V obeh primerih odločba CSD o odvzemu otroka ni bila izdana. Vsi otroci, ki so bili odvzeti, ostajajo v rejniških družinah, saj se družinske razmere v nobenem od primerov kljub strokovni pomoči staršem niso izboljšale do te mere, da bi bila vrnitev v matično družino otrokom v korist,« pojasni direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin. »CSD se je dolžan na vsako informacijo o sumu ogroženosti otroka takoj odzvati, jo preveriti ter izvesti vsa potrebna dejanja in ukrepe za varstvo koristi otroka oz. za njegovo zaščito. Otrok je ogrožen, kadar je zaradi nasilja, grdega ravnanja, zanemarjanja, zlorabe ali malomarnosti oseb, ki so dolžne zanj skrbeti, praviloma so to starši, ogrožen njegov razvoj ali pa je zaradi slabega ravnanja že utrpel škodo. CSD lahko pomaga samo v primeru, da je o sumu ogroženosti otroka obveščen, zato je vsakdo, zlasti pa strokovni delavci v zdravstvu, v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih tudi po zakonu dolžan takoj obvestiti CSD ali policijo, če sumi, da je otrok žrtev nasilja. Za učinkovito zaščito otrok moramo vse strokovne službe imeti znanje ter med seboj sodelovati in delovati enotno in usklajeno. Vsi smo torej odgovorni za dobrobit otrok in njihovo zaščito.«

Družini ponudijo strokovno pomoč

V postopku zaščite otroka sicer ves čas vključujejo tudi družino, ponudijo ji strokovno pomoč. Če ugotovijo, da gre za tako visoko stopnjo ogroženosti otroka, da je treba že odločati o ukrepu odvzema, morajo ugotoviti vsa pomembna dejstva, zbrati dovolj podatkov v pogovorih s starši in otrokom ter multidisciplinarnem timu, na katerega CSD povabi predstavnike strokovnih služb, iz pisnih poročil služb, ki poznajo razmere v družini. Starše skušajo pridobiti, da v postopku sodelujejo in skušajo narediti vse, da odvzem ne bi bil potreben. »V primerih, ko CSD otroka odvzame staršem in ga namesti v rejniško družino ali zavod, gre v družini praviloma za prepletanje več različnih težav, ki so dolgotrajne in se stopnjujejo, pri čemer starši pogosto teh težav ne uvidijo in ne prepoznajo, kako njihova neustrezna ravnanja vplivajo na otroka, v obravnavi ne sodelujejo ali je njihovo sodelovanje pomanjkljivo, se niso pripravljeni vključiti v strokovno pomoč ali kljub pomoči niso zmožni narediti potrebnih sprememb. Po izvedenem ukrepu odvzema se delo z družino nadaljuje v smeri, da se zagotovijo pogoji za vrnitev otroka v družino, kar je prav tako odvisno predvsem od sodelovanja staršev, od njihove pripravljenosti in zmožnosti, da naredijo potrebne spremembe. V vsakem primeru pred morebitno vrnitvijo otroka v družino preverimo, ali je do sprememb dejansko prišlo,« postopek razloži Repar Justinova.

Zaščita otroka pred nasiljem

In kateri so v praksi najpogostejši vzroki, da družinam odvzamejo otroka? Urška Repar Justin pravi: »Analiza odvzemov otrok v letih 2012 in 2013, ki jo je opravila Skupnost centrov za socialno delo, je potrdila, da se v družinah, kjer centri za socialno delo vodijo postopke odvzemov otrok, prepletajo različni ogrožajoči dejavniki. Zelo redko se lahko opredeli le en vzrok za izdajo odločbe o ukrepu odvzema. Iz analize izhaja, da je najpogostejši vzrok za odvzem otroka zanemarjanje otroka, ki je bilo eden od vzrokov za odvzem otroka kar v 73 odstotkih vseh analiziranih primerov. Zanemarjanje otroka pomeni ravnanje staršev, ko opustijo ustrezno zadovoljevanje otrokovih telesnih, psihosocialnih in drugih potreb in tako ogrožajo njegov razvoj. Pri tem je treba poudariti, da materialna stiska v družini sama po sebi ne pomeni zanemarjanja. Enako velja za slabe bivalne pogoje družine. Pogosto se je kot vzrok pojavljajo nasilje v družini. Najpogosteje, v 38 odstotkih, je bilo to fizično nasilje v družini. Otrok je bil lahko sam žrtev fizičnega nasilja ali pa je bil prisoten pri fizičnem nasilju enega družinskega člana nad drugim. Pogosto je bilo kot vzrok zaznano tudi psihično nasilje. To se je pojavilo v 31 odstotkih. Zloraba alkohola ali prepovedanih drog pri starših je bil tretji najpogostejši vzrok za odvzem otroka. Ta vzrok se je pojavil v 33 odstotkih analiziranih odvzemov otroka. Neustrezen vzgojni stil ali vzgojna nemoč sta bila vzrok v 27 odstotkih primerov, nikoli pa to ni bil samostojen razlog za odvzem.«

Letos bodo z uveljavitvijo novega družinskega zakonika o ukrepih za zaščito otroka, kamor sodi tudi odvzem otroka, odločala okrožna sodišča in ne več centri za socialno delo. Ključno dejanje, ki ga bodo slednji izvajali pri zaščiti otrok, bo vlaganje predlogov za izrek ukrepov na sodišče. Za pripravo predloga sodišču bo CSD ravno tako moral pridobiti vse pomembne podatke o otroku in družini ter izdelati oceno ogroženosti in načrt pomoči otroku in družini. V primerih hude neposredne ogroženosti zdravja ali življenja otroka bo CSD izvedel t. i. nujni odvzem otroka in ga namestil na varno, njegovo odločitev pa bo kasneje v postopku preverjalo sodišče. Pomembna novost družinskega zakonika je, da poleg ukrepa odvzema otroka omogoča dodatne ukrepe, ki pomenijo blažji poseg v družino. Eden takšnih ukrepov je nadzor centra za socialno delo nad izvajanjem starševske skrbi.