Srečanje

Tako je eden izmed avtorjev Pesmi štirih Janez Menart prevedel naslov pesmi Auld Lang Syne škotskega pesnika Roberta Burnsa. Zelo priljubljena je na prazničnih prednovoletnih koncertih povsod po svetu.

Star spomin / za zmerom se zgubi? / Naj gre v pozabo star spomin / na mlade dni. // Na roko, ti moj stari drug / in svojo daj mi ti. Pa pijva zdaj za tiste dni, / za mlade dni!

Burns, katerega rojstni datum je 25. januar 1759, je škotska legenda. Njegova poezija, ki jo je pisal tudi v škotskem narečju, se uvršča v svetovno liriko. Njegov največji navdih je bila ob ljubezni do ženske narava.

Rodil se je v Allowayu v Ayrshiru na jugozahodu Škotske in umrl 21. julija 1796 v Dumfriesu, kjer sta danes njegov mavzolej in Center Roberta Burnsa.

Živel je v skromnih razmerah, njegov oče je bil vrtnar in kmet, a je poskrbel za sinovo izobrazbo. Burns je imel srčno napako, ki sta ji botrovala preveč težko delo v otroštvu in pičla hrana. Leta 1773 je obiskoval latinsko šolo v Ayru in se učil francoščine, latinščine in matematike. Z očetom, ki je bil pravoveren kalvinist, sta se 1781 sprla in Burns je šel na svoje.

S prijateljem sta se lotila predelave lanu, a sta imela smolo, pogoreli sta jima hiša in delavnica. Po očetovi smrti leta 1784 sta z bratom prevzela majhno kmetijo, s katero zaradi slabih letin nista ničesar iztržila. Burns se je odločil, da bo poskušal svojo srečo na Jamajki, a si je premislil, saj je njegova antologija, ki jo je leta 1784 izdal v Edinburgu, naletela na navdušene bralce. A njegovo siromaštvo je bilo kot železna srajca. Rad je tudi nazdravljal.

Imel je vznemirljivo ljubezensko življenje, devet zakonskih otrok, dvakrat dvojčka, a so komaj trije izmed njih dosegli zrela leta. Zadnjega otroka je soproga Jean Armour Burns, ki ji je posvetil veliko pesmi, povila tisti dan, ko je umrl zaradi vnetja, ko so mu izdrli zob. Star je bil komaj 37 let.

Njegova dela so bila vedno bolj zaželena, vse bolj brana, pesmi pa tudi že prevajane. Škoti ga častijo kot junaka. V Dumfriesu so mu postavili spomenik že leta 1859. Za njegovo vdovo, rojeno leta 1765, so razpisali poseben sklad in res do konca življenja, umrla je leta 1834, ni trpela pomanjkanja. Burnsove večerje na dan spomina na njegovo rojstvo so zelo priljubljene, včasih svečane, včasih razposajene, na vseh pa se pripoveduje njegova poezija. Na vsaki teče škotski viski, velikokrat pa ponudijo tudi »black puding« ali »haggis« – krvavico oziroma prekajen ovčji želodec z drobovino. Mi ne tekneta, zato …

Mafini s krvavico

Za 4 osebe potrebujemo: 330 g krvavice, 120 g bele moke, 1 žličko pecilnega praška, 100 g svežega belega sira, 120 g kisle smetane, 2 stroka česna, 1 žlico majarona.

Krvavico iztisnemo iz ovoja, jo prepečemo na masti ali maslu in ohladimo.

Moko in pecilni prašek presejemo, dodamo pretlačen sir, sol (če sir ni preslan), jajce, poper, strt česen, majaron in smetano ter umešamo gladko testo. Na koncu dodamo prepečeno krvavico. V pekaču za mafine namastimo osem vdolbinic, jih napolnimo z nadevom in v pečici, ogreti na 180 °C, pečemo 25–30 minut. Ponudimo z dobrim dušenim rdečim zeljem.

Pa dober tek!