Ne bojmo se samega sebe

V zadnjem članku smo razlagali, kako zelo je pomembno, da zdržimo s svojimi notranjimi, čustvenimi, razpoloženjskimi stanji, ki nas preplavljajo. Nekako še razumemo, da se nočemo valjati v svojem peklu in da preprosto rajši odidemo. Saj nismo neumneži, kajneda. Reši se, kdor se more. Čuden je pisec teh kolumn, ker ljudi spodbuja, da zdržijo v lastnem trpljenju. Če bi se nam čustveno trpljenje zgodilo le enkrat na deset let, bi še potrpeli. Ker pa se nam to ponavlja, je prekinitev teh vzorcev v naši moči in v naši odločitvi. O kakšnem trpljenju govorimo? Npr. stalni občutki krivde občasno odidejo, vendar vedno pridejo nazaj, ves čas se bojimo, kaj nepričakovanega se nam bo zgodilo, boleči občutki manjvrednosti, celo ničvrednosti, pritiski v prsih, ki nas spremljajo, odkar odpremo oči, neprespane noči, ko se obremenjujemo s kritiko glede svojega poklica, svojega videza, svojega načina smeha, ubijalski občutki sramu, ker so vsi na vasi izvedeli, da je hči istospolno usmerjena, ponižanje, ker ne moremo dostojno preživeti družine, občutki zavrženosti, ker nas je mama odpisala, čudna nemirnost, ker nas nihče ne razume, nevrednost življenja, ker nismo pravega spola … Takšne in podobne zgodbe piše življenje. Polne bolečin, pred katerimi bi radi zbežali. Ne bo nam uspelo, ker se bodo ta »sranja« vedno vrnila.

Zelo težko pa razumemo, da ne zdržimo niti pozitivnih čutenj, stanj, razpoloženj. Npr. ko sem noro zaljubljen, me že skrbi, kaj če bo zveza razpadla; veselim se uspeha, pa pride negotovost, da bo to kmalu minilo; z ženo se trenutno dobro razumeva in že me je strah, da to ne bo dolgo trajalo; šef je prijazen z mano, jaz pa že preračunavam, kaj ima za bregom; dobila sem odlično oceno v šoli in me je strah, da bodo starši rekli, naj se ne veselim preveč in naj bom ponižna; kljub dobri letini ne morem biti ponosen nase, rečem si, da je to bolj stvar sreče. Mehanizem je precej podoben. Mi preprosto ne zdržimo sami v sebi. Zakaj? Nekje globoko v sebi (podzavest) imamo zapisan najbolj možen boleč občutek: nisem dovolj dober, ne smem pripadati, čisto sama sem na tem svetu, nimam pravice do radosti bivanja, nekaj je z mano hudo narobe, da se tako počutim, svet ni varen, in nato celo naredimo sklep: nihče me nima rad. Rešitev: sprejmimo, začutimo, predelajmo in odvrzimo težka čutenja, vendar ne zavrzimo samega sebe. Težka čustvena stanja so posledica zgodovine, ni rečeno, da so vsa moja. Jaz pa sem mnogo več kot moja nesreča. Zase sem center vesolja. Ko to sprejmemo in predelamo težo svojega notranjega sveta, začneta svet in vesolje delati za nas. Celo več, zemeljske zakonitosti začnejo izgubljati svojo moč in odprejo se možnosti za vstop duhovnosti. Nato se v nas začne avtomatsko razvijati sočutje do sočloveka, ljubezen do bližnjega, razumemo drugega kot enakovrednega, brez vrednotenja. Zelo smo povezani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 1. januar 2022 / 10:29

Banke čez štiristo milijonov evrov dobička

Kranj – Ugodne gospodarske razmere se odražajo tudi v bančnem sistemu, ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da so banke v takšnih razmerah povečale kreditno aktivnost, ki se kaže v rasti stan...

Objavljeno na isti dan


Izleti GG / ponedeljek, 7. november 2016 / 18:28

Ne skači, če nisi profesionalec!

Mogoče zveni noro, vendar domačini pravijo, da se vsake toliko časa vseeno najde kak svojevrsten pogumnež, ki misli, da obvlada zadevo, in se z znamenitega mostarskega mostu požene v Neretvo …

Nasveti / ponedeljek, 7. november 2016 / 18:26

Vulkani

Atitlansko jezero na višini 1560 m na jugozahodu Gvatemale. Vsa odprava dremlje. Ura zaspanih čarovnic. Tudi moških ni slišati. Končno Panajachel, mesto na bregu tretjega največjega gvatem...

Slovenija / ponedeljek, 7. november 2016 / 18:25

Radišani in Kroparji prijateljujejo

Pevci iz Krope in iz koroške dvojezične vasi Radiše/Radsberg na vzpetini nad Celovcem sodelujejo že 53 let. Začetek sodelovanja sega v leto 1963, ko je znani in žal že pokojni slovenski koroški pes...

Kronika / ponedeljek, 7. november 2016 / 18:23

Odnesli denar, orodje ...

Kranj – Gorenjski policisti so v zadnjih dneh obravnavali več vlomov in tatvin. V sredo ponoči je neznani storilec v Žirovnici vlomil v pomožni objekt na gradbišču in odtujil delovno orodje, iz sta...

Kultura / ponedeljek, 7. november 2016 / 18:13

Zacvetela je Planinska roža

Tržič – Kulturno društvo Ignacij Hladnik Tržič je z izvedbo operete Planinska roža navdušilo občinstvo, zbrano v tržiškem kulturnem centru. Znamenito opereto je Radovan Gobec napisal leta...