Zmagovalec v akciji, zmagovalec v življenju

Jeseničan Janko Meglič se je s težko boleznijo spopadel tudi tako, da je začel vsak dan hoditi na Španov vrh. Lani je tako vrh dosegel kar 333-krat, s čimer je postal tudi zmagovalec akcije Osvajalec Španovega vrha 2018.

Planina pod Golico – Tri­stotriintridesetkrat se je lani na Španov vrh (1334 metrov nadmorske višine) nad Jesenicami povzpel Janko Meglič, štiriinpetdesetletni Jeseničan, Podmežaklar, ljubitelj hribov in športa. S tem je postal zmagovalec akcije Osvajalec Španovega vrha 2018, ki jo že nekaj let prireja Zavod za šport Jesenice. A Janko ni samo zmagovalec v akciji, temveč bi lahko rekli, da je tudi zmagovalec v življenju. Predlani je namreč zbolel za težko boleznijo, rakom na glasilki, zaradi česar je moral prestati pet operacij in trideset obsevanj. Takoj po zadnjem obsevanju septembra tistega leta pa se je odločil, da se bo proti bolezni boril tudi tako, da bo vsak dan začel hoditi v hribe. Najprej počasi, kolikor mu je dopuščalo po bolezni oslabelo telo, dokler ni počasi prišel v formo. Tako se je na Španov vrh začel vzpenjati (z redkimi izjemami) vsak dan. Že v letu 2017 je tako opravil 85 vzponov, lani pa že neverjetnih 333.

»Najprej je bila hoja na Španov vrh del rehabilitacije, zdaj pa je to prešlo že kar v neke vrste zasvojenost in ne znam več živeti brez gibanja. Če kakšen dan zaradi pregleda pri zdravniku ali res slabega vremena ne morem iti, se prav slabo počutim,« pripoveduje Janko, ki je še vedno na bolniškem dopustu (sicer je zaposlen na finančni upravi). Glede na ostale opravke se na pohod včasih poda zjutraj, drugič čez dan, včasih tudi proti večeru.

Pri tem ne gleda na čas, hodi v svojem ritmu in od Čopa do zgornje postaje žičnice običajno potrebuje 45 minut. »Če je lepo vreme, pot podaljšam na Belško planino ali proti Golici, tako da naredim cel krog. Najlepše je hoditi, ko zapade sneg, a ni poledenelo. Najbolj zoprno pa je pomladi, ko je pot blatna,« pripoveduje. V nahrbtniku ima pozimi ves čas mini dereze, uporablja tudi pohodne palice. Ne hodi pa samo na Španov vrh, obiskuje tudi druge hribe, lani je bil tako kar trikrat na Triglavu. A kot pravi, gre še isti dan, ko se vrne z drugih hribov, vedno še na – Španov vrh ... »To je moja terapija, brez tega ne znam več živeti,« dodaja.

Z vzponi nadaljuje tudi letos. A ne zaradi rekorda, temveč zase, za svoje zdravje. S svojo zgodbo želi biti tudi navdih drugim, ki se spopadajo s težkimi boleznimi. »Če bi takrat obležal v postelji, ne vem, če bi bil danes še tukaj ... Prav aktivnost in hribi me držijo pokonci,« še pravi in dodaja, da v hribih srečuje številne planince, ženske in moške, ki na enak način, z gibanjem v naravi, premagujejo težke življenjske preizkušnje.