Na lepše: Suzana Brborović s sinom Ladom / Foto: Jan Trstenjak

Umetniki smo vajeni samoizolacije

Akademska slikarka Suzana Brborović iz Kranja že šesto leto živi in ustvarja v Leipzigu, kjer se je ustalila tako v umetniškem kot družinskem smislu.

Kot uspešna slikarka mlajše generacije zadnja leta živite in delujete v nemškem prostoru. Kakšen je dan Suzane Brborović v času izolacije?

Leipzig je bil ves mesec v karanteni in obratovale so le trgovine z živili. Ta teden je Nemčija sprejela milejše ukrepe in trgovine (tudi galerije) do osemsto kvadratnih metrov spet lahko odprejo svoja vrata. To seveda pomeni omejeno število obiskovalcev v prostoru, vendar je vsaj za nekatere kulturne ustanove končno korak naprej. Težava za vse starše pa je, da bodo vrtci ostali zaprti do avgusta. Ravno smo iskali vrtec za sina, a bo to zdaj še za nedoločen čas odloženo. S partnerjem se sinu po najboljših močeh trudiva z različnimi aktivnostmi zagotoviti poln dan. Ko partner pride iz službe, grem jaz v studio. Tako je sicer bilo že pred virusom, zato velikih sprememb glede tega ni.

Izhodi so delno omejeni. Lahko greš normalno ven na sprehod, a le z eno osebo iz drugega gospodinjstva. Javna igrišča so zaprta, parki odprti, vendar samo za sprehode in rekreacijo. K sreči imamo za hišo zelo velik vrt, kjer preživimo velik del dneva. Ko imam zvečer čas, se ukvarjam z različnimi projekti in hobiji.

Vseeno imam občutek, da se zunaj ni veliko spremenilo. Leipzig je sproščen in veliko ljudi je zunaj. Ob sončnih dnevih je težko biti v stanovanju, posebno z otroki.

Kako deluje kompleks s številnimi umetniškimi ateljeji imenovan Spinnerei, kjer imate atelje tudi vi?

Spinnerei je odprt ves čas, saj je to prostor z veliko zasebnimi ateljeji. Kar nekaj umetnikov tudi živi tu. Sama kombiniram delo od doma in v ateljeju, ki je zelo blizu mojega doma in zato nimam izgovora, da ne bi šla. Spinnerei je priljubljena točka, v njem se vedno veliko dogaja. Zdaj smo tam res samo umetniki, vsak v svojem ateljeju. Sicer ni dosti drugače – umetniki že tako delamo v samoizolaciji, zato smo vajeni takih razmer. Kar vseeno najbolj pogrešam, pa je kontakt s prijatelji in raznorazne dogodke.

Kaj pa umetniška scena, ali trg z likovnimi deli deluje?

Umetniška scena se je preselila na internet. Instagram je postal ključno orodje za vse, ki so povezani z vizualno umetnostjo. Galerije so zelo aktivne in nekatere vsak dan nudijo program – delo umetnika od doma, video prenosi v živo pogovorov galeristov in kustosov z raznimi gosti na Instagramu. Galerije se morajo v teh časih toliko bolj truditi za svojo prisotnost. Mnoge imajo zelo dobro urejeno virtualno ogledovanje umetnin in razstav. Skoraj vse so vpete v svetovno platformo Artsy, kjer se umetniška dela še vedno normalno prodajajo.

Je umetnikom kakorkoli na pomoč priskočila država?

V Nemčiji kot umetnik odpreš svojo dejavnost, preko katere izdajaš račune. Obstaja tudi pomoč pri plačilu prispevkov, ki se izračuna glede na letni zaslužek – več ko zaslužiš, manjša je pomoč. Da bi le-to sploh pridobil, moraš dokazati, da s svojo umetnostjo služiš.

Pred prazniki so nam obljubili, da nam bodo pomagali v obliki enkratne denarne pomoči od 1.500 do 2.000 evrov. Zdaj čakamo na nadaljnja navodila – kdaj in kam se lahko prijavimo. Na ta način se namreč Leipzig želi izogniti poplavi brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, saj je vsem jasno, da smo ravno kulturniki največ izgubili v tem času. Berlin in Dresden sta svojim umetnikom takšne pomoči že omogočila.

Ali epidemija in zastoj javnega življenja v svetu vplivata na vaše misli, ko gre za likovno ustvarjanje?

Hvaležna sem, da smo vsi zdravi, tudi družina v Sloveniji, s katero smo skoraj vsak dan v kontaktu. Moja umetnost je od vedno prežeta z distopičnimi temami. Čeprav se trudim odmakniti od črnogledih misli, so te vedno prisotne nekje v ozadju. Predvsem me skrbi, kakšne bodo dolgotrajne gospodarske posledice in pa vse večji nadzor nad ljudmi, ki nam ga vsiljujejo vlade. Z zaskrbljenostjo opazujem tudi politično dogajanje v Sloveniji. Čas, v katerem sledimo mainstreamovskim medijem, prepovedi javnega zbiranja ljudi in vedno novim pravilom, je zavajajoč in vlade sprejemajo odločitve brez vedenja ljudstva. Bojim se, da se v določenih aspektih ne bomo mogli vrniti v čas pred virusom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 22. november 2014 / 11:53

Oče, kaj si mi storil?

Včasih se nam zdi, da so družinske zamolčane skrivnosti značilne le za ameriške filme, ob katerih porabimo škatlo ali dve robčkov ter se veselimo, da se takšne reči dogajajo čez lužo, ne p...

Objavljeno na isti dan


Mularija / četrtek, 1. oktober 2009 / 07:00

Spet so tu sobotne matineje

Gledališki abonma za najmlajše z dolgoletno tradicijo se bo v soboto, 3. oktobra, začel z lutkovno predstavo Zakaj teče pes za zajcem.

Zanimivosti / četrtek, 1. oktober 2009 / 07:00

Vesoljka obiskala dom prababice

V Lešah so gostoljubno sprejeli ameriško vesoljko Sunito Williams, njeno mamo in strica. Odslej je častna krajanka.

Bohinj / četrtek, 1. oktober 2009 / 07:00

Denar tudi za streho Doma Joža Ažmana

Bohinjska Bistrica - V načrt razvojnih programov je občina Bohinj z zadnjim popravkom proračuna vključila tudi obnovo strehe Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Obnova bo pred...

Naklo / četrtek, 1. oktober 2009 / 07:00

Uredniški odbor spremenjen

Naklo - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je že julija letos obravnavala predlog za zamenjavo člana uredniškega odbora glasila Glas Občine Naklo. Dosedanji čl...

Zanimivosti / četrtek, 1. oktober 2009 / 07:00

Jubilej društva paraplegikov Gorenjske

Podnart - V domu krajanov v Podnartu so minuli četrtek praznovali 30-letnico Društva paraplegikov Gorenjske. V društvo, ki deluje v okviru zveze paraplegikov Slovenije, je vključ...