Potrjeno: Teran in Gnilšak v zapor

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 12. januar 2019 / 17:25

Višje sodišče je potrdilo sodbo kranjskega sodišča, ki je nekdanjega predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana in nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka obsodilo na poltretje leto zapora.

Kranj – Višje sodišče v Ljub­ljani je potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki je septembra 2017 nekdanjega predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske (SZG) Franca Terana in nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka obsodilo zaradi oškodovanja Zadruge. S tem je sodba kranjskega sodišča, ki je obtožencema zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti (Teran) ter pomoči pri kaznivem dejanju (Gnilšak) izreklo zaporni kazni v trajanju dveh let in pol ter stranski denarni kazni v višini okoli 4500 evrov, postala pravnomočna. Teranu je sodišče izreklo tudi varnostni ukrep triletne prepovedi opravljanja dolžnosti predsednika Zadruge, Gnilšaku pa odvzelo 353 tisoč evrov premoženjske koristi, ki jo je protipravno pridobil s poravnavo med SZG in Mes­tno občino Kranj.

Na kranjskem tožilstvu so razložili, da so sodbo višjega sodišča prejeli 8. januarja. Z njo so bile pritožbe obeh obtoženih, njunih zagovornikov in tudi tožilstva zavrnjene z obrazložitvijo, da sodba prvostopenjskega sodišča nima napak, ki so jih zatrjevali. Prav tako niso bile podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je še ugotovilo višje sodišče v sodbi, ki je bila izdana 6. decembra lani.

Odvetnik Bojan Župevec, ki je v sodnem procesu zagovarjal Franca Terana, je za Gorenjski glas napovedal, da bo na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o čemer se bo v prihodnjem tednu sestal tudi s svojo stranko. »Glede same sodbe bi želel poudariti, da menim, da elementi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti niso podani, tudi ni prišlo do oškodovanja nobenega izmed upnikov niti Stanovanjske zadruge Gorenjske,« je pojasnil Župevec. Odziv na sodbo višjega sodišča smo iskali tudi pri Gnilšakovem zagovorniku Mateju Sršenu, a ga do včeraj nismo prejeli.

Teran in Gnilšak sta bila zaradi oškodovanja SZG pri poravnavi z Mestno občino Kranj na kranjskem sodišču obsojena že januarja 2016. Že tedaj je sodnica Marjeta Dvornik presodila, da Teran s premoženjem Zadruge ni ravnal v njeno dobro, ker se je z Gnilšakom leta 2010 dogovoril, da bo denar iz poravnave z Mestno občino Kranj v višini 620.000 evrov namesto na račun Zadruge nakazan na račun Gnilšaka, ki je bil istočasno tudi svetovalec tedanjega kranjskega župana Mohorja Bogataja in je odkupoval terjatve upnikov Zadruge. V dokaznem postopku se je izkazalo, da je bila slaba polovica denarja iz poravnave uporabljena za poplačilo dolgov Zadruge, preostanek v višini 353 tisoč evrov pa si je Gnilšak prisvojil. Sodišče je zato oba obsodilo na dve leti in pol zapora, Gnilšaku pa tudi odvzelo protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Po vloženih pritožbah je ljubljansko višje sodišče novembra 2016 prvo sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ki je tudi v drugo izdalo obsodilno sodbo.

Do sodne poravnave med Stanovanjsko zadrugo Gorenjske in Mestno občino Kranj je prišlo po tem, ko je Zadruga leta 2007 tožila Občino zaradi neupravičene obogatitve, ker je leta 2002 gradbenemu podjetju prodala nekaj več kot 6000 kvadratnih metrov zemljišča na Drulovki. Za to je po mnenju Zadruge kljub spornemu lastništvu Občina neupravičeno prejela del kupnine, pri tem pa tudi spregledala stroške Zadruge za komunalno opremo. Tedanja občinska uprava pod vodstvom župana Damijana Perneta je na podlagi pridobljenih pravnih mnenj zavračala kakršnokoli poravnavo z Zadrugo, Pernetov naslednik Mohor Bogataj pa se je že v prvih dneh po ustoličenju za župana odločil drugače in odobril poravnavo z Zadrugo v višini 620 tisoč evrov, kar je kasneje, ko je zadeva prišla v javnost, povzročilo tudi precejšen vihar v kranjski politiki.