Mogočen gospod

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 2. avgust 2014 / 12:28

Stol (2236 m) - Najvišji vrh Karavank. Nanj vodijo številne privlačne in različno zahtevne poti. Tokrat se ga bomo lotili po najbolj obljudeni in vroči poti.

Naš današnji cilj je prvak Karavank, ena najbolj znanih slovenskih gora. S svojimi 2236 metri nadmorske višine zahteva dokaj dobro fizično pripravljenost gornika; pa ni važno, iz katere smeri se odpravi nanj. Premagati je treba precejšnjo višinsko razliko. Običajen pristop, ki ni nezahteven, je mimo Valvasorjevega doma. Zahtevnejši in daljši je tisti iz Ljubelja, prek Zelenice, najzahtevnejša pa je zavarovana plezalna pot, ki se na Stol povzpne iz Trat (Johannsenruhe) iz Avstrije.

Zavijemo proti dolini Završnice. Malo naprej od Lovskega doma so ob makadamski cesti, ki pelje naravnost v dolino, levo pa zavija proti Ajdni, parkirani jekleni konjički. Na travniku na levi strani se začne markirana pot. V spodnjem delu poteka po gozdu. Sledimo markacijam, ki nas pripeljejo do ceste, ki pelje proti Ajdni, in nadaljujemo proti Valvasorjevemu domu. Ni skrivnost, da se do njega da tudi pripeljati in s tem skrajšati turo za približno eno uro.

Valvasorjev dom leži na nadmorski višini 1171 m. Markirana pot na Stol gre mimo doma v smeri vzhoda. Prečimo gozd in po 10 minutah pridemo do Žirovniške planine. Levo zavija t. i. Žirovniška pot, desno pa še ena, nekoliko daljša Zabreška pot. Mi zavijemo levo. Od tod naprej se pot strmo vzpenja, vendar kljub strmini tega niti ni občutiti, saj je lepo speljana v okljukih. Z vsakim višinskim metrom se bo spreminjala podrast okoli nas. Vse bolj bomo dobivali občutek pravega visokogorja. Visoka trava in pritlikavi borovci brez sence nas bodo močno segreli. Ko pridemo do klopce, smo pri t. i. Prižnici, kjer je pozimi nevarnost plazov. V zadnjem delu strmina pridobi naklon. Travnati greben, na desni strani žlebu, nas bo pripeljal direktno do Prešernove koče, na nadmorski višini 2174 m. Naš današnji vrh je blizu. Vidimo ga za kočo in do njega je še 15 minut. Od koče se podamo do sedla, kjer je Mali Stol. Z desne strani pride pot na Stol iz Ljubelja. S sedla se povzpnemo na vrh Stola, 2236 metrov visokega velikana Karavank.

Možnost je tudi, da nižje, namesto po travnatem grebenu proti koči, zavijemo levo po žlebu in se povzpnemo direktno na vrh ter potem zaokrožimo mimo Prešernove koče.

Stol ponudi obiskovalcu enkraten razgled. Kot na dlani so ostri vrhovi Julijskih Alp. Triglav z Rjavino, Bovški Gamsovec, Stenar, Škrlatica itd. Pred nami se razprostira greben Karavank; Belščica s Potoškim stolom in Vajnežem, Struška, Golica, Dovška Baba, dominantna Kepa. Na vzhodni strani pa Vrtača, Begunjščica, Storžič, Kamniške Alpe ... Južna stran je geografsko barvita: Ljubljanska kotlina, gorenjska ravnina, notranjsko hribovje s Snežnikom, Polhograjsko in Loško hribovje, Porezen, Ratitovec, Jelovica. Severno je avstrijska Koroška, pa Ovčji vrh, Vrbsko jezero in Celovec. Severozahodno kipijo proti nebu Nizke in Visoke Ture. Z vrha Stola se Prešernova koča vidi, kot bi jo nekdo izstrelil na rob gore, kjer se neutrudno bori z vetrovi, mrazom in snegom.

Predlagam, da se vrnemo po poti vzpona oz. vse do klopce v Prižnici sestopimo po žlebu. Če je v žlebu še sneg, je sestop lahko dokaj hiter; vendar previdno. Vedeti pa moramo tudi, kje zaviti nazaj na greben, k Prižnici. Če smo se logistično dobro organizirali, pa sestopimo mimo Srednje Peči do sedla Šija, 1693 m, ter mimo Doma pri izviru Završnice do Završnice, kjer nas čaka jekleni konjiček. No, če sestopimo povsem po poti vzpona, pa tudi ne bo nič narobe.

Nadmorska višina: 2236 m
Trajanje: 6 ur
Višinska razlika: 1586 m
Zahtevnost: 3 / 5