Radi govorijo slovensko

Tabora slovenskih otrok po svetu, ki v teh dneh poteka v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami, se udeležuje 54 otrok. Mnogi med njimi imajo zelo zanimivo multikulturno ozadje, a v narodnostno pestrih družinah ohranjajo slovenski jezik.

»Danes se bomo predstavili, povedali, od kod prihajamo, ponovili abecedo in števila …« Tako je prvo učno uro slovenščine začela učiteljica Špela Kerštajn na taboru slovenskih otrok po svetu, ki ga letos gostijo Jesenice, natančneje Center šolskih in obšolskih dejavnosti Trilobit v Javorniškem Rovtu. Tabor že 18. leto zapored pripravlja Svetovni slovenski kongres, namenjen pa je mladim slovenskim rojakom, ki živijo v tujini. Letos se ga udeležuje 54 otrok, starih od deset do petnajst let, ki prihajajo iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Francije, Kanade, Italije, Luksemburga in Rusije, je povedal Luka Klopčič iz Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Kot je dodal, mladi na taboru utrjujejo znanje slovenščine v šoli slovenskega jezika in kulture, spoznavajo pa tudi slovensko kulturno in naravno dediščino. Pogovarjali smo se z nekaterimi mladimi udeleženci; nekateri med njimi imajo zelo zanimivo multikulturno ozadje ...

Aleksander Zrnić, bodoči osmošolec iz Banjaluke, je na tabor prišel skupaj z bratcem Rastkom. Oba z bratom sta bila rojena v Celju, babica po očetovi strani je Slovenka, v Sloveniji je Aleksander živel prvih pet let svojega življenja, nato pa so se preselili v Bosno. A stike s Slovenijo so ohranili, tu imajo številne prijatelje in sorodnike, tako da prihajajo na obisk večkrat letno. Dejavni so tudi v društvu Slovencev Triglav v Bosni. In razlike med Slovenijo in Bosno? Zdi se, da ima Aleksander rad obe državi. »Slovenija je mogoče bolj zelena, nekatere stvari so bolj urejene,« je dejal o primerjavi. Na vprašanje, kje bi rad živel, ko bo odrasel, pa je odgovoril: »Morda pa pridem živet v Slovenijo …«

Zanimivo multikulturno ozadje ima desetletni Val Kravos, ki je na taboru skupaj s sestrico Zalo. Val živi v Luksemburgu, njegov oče je Slovenec, mama pa Kitajka. Tako se z mamico doma pogovarja kitajsko, z očetom slovensko, hodi pa v evropsko šolo, kjer govorijo francosko. Val ima sorodnike po očetovi strani v okolici Ljubljane, zanimivo pa je, da ima v Sloveniji tudi sorodnike po mamini strani, saj je stric nedavno v Domžalah odprl kitajsko restavracijo.

Zgovorna sta brata Košir, dvanajstletni Peter in desetletni Benjamin, ki sta na tabor prišla iz Kanade. Njuna mama je Slovenka, oče Kanadčan, doma pa več ali manj govorijo angleško, včasih pa tudi malo po slovensko, sta povedala fanta. V Slovenijo pridejo vsako leto ali vsaj vsaki dve leti.

Da je pomembno, da se tudi na ta način ohranja slovenski jezik, je poudarila Špela Baloh, študentka slovenistike, doma iz Doslovč, ki je na taboru udeležence poučevala slovenščino. Ker študira v Kopru, je že poučevala zamejske Slovence in ob tem ugotovila, da se zamejci mnogo bolj zavedajo pomena ohranjanja slovenščine in slovenske kulture, je dejala.

Vsako dopoldne so pouku slovenskega jezika namenjene tri ure; otroke so razdelili v tri skupine, glede na znanje. Nekateri slovenščino znajo odlično, nekateri pa poznajo zgolj nekaj slovenskih besed. Pouk zato poteka v sproščenem vzdušju, prek iger, na interaktiven način; otroci so vendarle na počitnicah … Tistim, ki so pri sporazumevanju v slovenščini na začetku imeli nekaj težav, pa je s prevajanjem na pomoč priskočila animatorka Bruna Pikš. Kot je povedala, je program tabora zelo pester, udeleženci vsak dan začnejo s telovadbo, po zajtrku sledi šola slovenščine, po kosilu pa so na vrsti razne dejavnosti, izleti, pohodi, ustvarjalne delavnice, lokostrelstvo, plezanje, veslanje, učenje cirkuških veščin … Letos so se posebej posvetili proučevanju arheoloških ostankov praživali, ogledali so si Jesenice z okolico in železarski muzej … Večeri pa so bili namenjeni družabnim igram in družabnim večerom z diskom …