V besedilno zahtevni predstavi sta odlična odrska brata Ajdin Huzejrović in Uroš Brankovič. / Foto: arhiv KD Figura

V kovček se ne gleda

Pred iztekom preteklega leta so v Stolpu Škrlovec krstno uprizorili igro Kovček avtorja Iztoka Alidiča in v režiji Domija Vrezca.

Kranj – Tudi tokrat produkcijo podpisuje Kulturno društvo Figura, igro Kovček ali kriminalno orgastično misterijo, kot jo podnaslavlja avtor besedila Iztok Alidič, pa je režiral Domi Vrezec. Oba prekaljena gledališčnika že dolga leta tketa tovariško ustvarjalno kolaboracijo in se, kot pravi Vrezec, prav zato, ker imata popolnoma različne poglede na življenjski svet, tako imenitno dopolnjujeta.

V predstavi gre za zgodbo o razseljeni družini Taškar (taška bi lahko bila pogovorno manjša sestrica od kovčka). Mati je storila samomor, pobegli oče pa naj bi bil član skrivnostne – kdo bi vedel, mogoče tudi morilske – prostozidarske lože v obliki Organizacije. Tu sta še sinova Drina, ki je transvestit, in njegov mlajši brat Šarko. Osrednji element predstave pa je pravzaprav kovček. Vseskozi je govora o tem skrivnostnem kosu potovalne garderobe, iz katerega se vselej posveti zoprna zelena svetloba, kot nekakšna radiacija, ki na različne odpiralce različno vpliva. Običajno v njihovo pogubo. Kot da v kovčku počiva kazen za vse, ki preveč sprašujejo ... in še večja kazen za vse tiste, ki se delajo, kot da za vsem skupaj stoji nekaj večjega!

Dogodki v pričujoči drami časovno in prostorsko preskakujejo, tako da mora gledalec pravzaprav reševati labirint ali šarado dogajanj, da se končno dokoplje do Resnice. Če prej seveda ne gledamo preveč v kovček. Končno rešitev poskušamo najti sami. Skoraj polovico igre odrski prostor izpolnjujeta izvrstna Uroš Brankovič in Ajdin Huzejrović (brata Drina in Šarko). Uspešno zmoreta previhariti vsa raznolika čustvena stanja in vse njune zapletene odrske pojavnosti. Ansambel dopolnjujeta tudi tekstopisec in režiser, prvi kot Otto Taškar, oče obeh bratov, drugi kit starinar Robo Rebolj, ki je prenašalec »virusa kovček«. Tu je še stalna članica KD Figura Tadeja Zgaga, v predstavi preminula mama, ekipo pa zaključujeta bolniški sestri oziroma agentki Organizacije Martina Rus in Tatiana Tataurova, slednja tudi lektorica za ruski jezik. V uvodu med drugim tudi zapojeta Internacionalo.

Kot je zapisano v gledališkem listu, pričujoča gledališka predstava potrjuje dosedanjo repertoarno usmeritev kranjskega inovativnega gledališča KD Figura, ki vztraja v iskanju novih gledaliških izrazov in novih form. Kot pravi Vrezec, bosta v tekoči sezoni z Alidičem tudi zamenjala vlogi, saj bo slednji režiral Vrezčev avtorski tekst Izhod.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 30. junij 2021 / 15:08

Bosonogi pohodniki osvojili Šenturško Goro

Najmlajši med pohodniki je bil šestletni Patrik Janežič iz Podboršta.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Miša ni zmagala

Fatalko smo letos izbirali iz voditeljskih, igralskih, pevskih, televizijskih, političnih in lepotnih vod. Tokrat je šel naziv v roke miss Slovenije 2005, Sanji Grohar. Naslov je prevzela od lanske fa...

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Žar, resničen resničnostni šov

V pripravi je nov resničnostni šov z naslovom Žar.

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Nominator

Še dobro, da se nam v teh predvolilno pregretih dneh, rdeče rumeno, »konvertitno kodrlajsasto«, polnih koalicijskih obljub ter lažeh, dogaja še kaj drugačnega. Bolj vsakdanje razumljeneg...

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Filmi kot dokument časa

V Tržiču poteka 2. festival kratkih filmov in video spotov. Za uvod dokumentarca o Bloški planoti in tržiškem vlaku.

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Mojčina mavrična prepletanja

"Čipko predstavljamo skozi uporabo v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti," o razstavi 20 let Mojčinih mavričnih prepletanj pravi njena avtorica Mojca Jemc.