Ledena kulisa svetopisemskim zgodbam doda še poseben čar. / Foto: Neža Rozman

Božič pod ledenim slapom v soteski Mlačca

V soteski Mlačca, v bližini Mojstrane, že sedemnajst let zapored ustvarjajo veličastno božično zgodbo, ki jo zavijejo v tančico ledu, ki še bolj poudari njeno slovesnost in čarobnost.

Mojstrana – V osrčju narave obiskovalci lahko spoznajo zgodbo o Jezusovem rojstvu, vsako leto pa osrednji zgodbi dodajo še en svetopisemski odlomek, ki popestri dogajanje. Letos je dodatek zgodba o Janezu Krstniku in njegovem obglavljanju. Nataša Cotman, režiserka predstave, vsako leto že čez poletje razmišlja, kako bo »zapeljala« jaslice tisto leto, tokrat je povezavo z osnovno zgodbo našla v dejstvu, da je bil Janez Krstnik Jezusov bratranec, gledalci pa bodo izvedeli podobnosti med njunima družinskima zgodbama.

Poleg živih jaslic se obiskovalci lahko sprehodijo po ledeni deželi, ki celo leto nastaja v zamislih Pavla Skumavca, v realnost pa se preseli takoj, ko sotesko objamejo dovolj nizke temperature. Osnova za ustvarjanje so veje dreves, ki tam stojijo že od nekdaj, nekatere stebre za predore in druge skulpture pa Pavel postavi sam. Vsako noč, v polurnih intervalih, nanje zliva vodo iz bližnjega potočka, pri tem mu jo nepredvidljiva narava večkrat zagode – kar si je zamislil v prvi noči, morda zaradi spremembe temperatur drugo noč ne velja več. Led in voda do lučk, ki se skrivajo pod ledom, in stebrov nista prizanesljiva, vsako leto uničita skoraj vse postavljeno in Pavel takoj po končanih predstavah že začne z obnavljanjem.

Tudi za igralce je ledena kulisa vsak dan drugačna in potrebnega je veliko prilagajanja. Igrajo pod skoraj 30-metrskimi slapovi, pod kostumi so toplo oblečeni, na nogah pa imajo dereze, da na naravnem odru ne pride do nezgode. Igralci prihajajo iz vse Gorenjske, vsako leto sodeluje kakšen nov, nekaj jih prihaja že vrsto let. Cotmanova pravi, da to niso profesionalni igralci, sodelujejo igralski navdušenci, ki izrazijo željo po igranju.

Ledena zgodba bo na ogled od božiča do silvestrovega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sobota, 7. avgust 2021 / 15:07

Uredili makadamsko cesto do Zelenega roba

Velika planina – Občina Kamnik je zaključila sanacijo odseka makadamske ceste med Šimnovcem in Zelenim robom, ki sicer ni namenjena prometu, ampak služi zgolj kot dovozna cesta. Skupaj z nasutjem i...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 27. september 2020 / 19:20

Rodoljub Franc Ravnihar

V Mekinjah, naselju v predmestju Kamnika, ki leži med rekama Kamniška Bistrica in Nevljica in se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na Mekinjskem gradu sedež andeških ministerialov, se...

Jesenice / nedelja, 27. september 2020 / 19:19

Priznanje za jeklene poligone

V Skupini SIJ so prejeli priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za projekt postavitve jeklenih poligonov za vadbo na prostem. Poligone izdelujejo v jeseniškem SIJ Acroni.

Vodice / nedelja, 27. september 2020 / 19:17

Spregledani jezikoslovec iz Repenj

Nedavno je minilo dvesto štirideset let od rojstva slovenskega jezikoslovca in v svojem času v tujini izjemno cenjenega znanstvenika, ki pa v današnji zavesti Slovencev – tudi zaradi Prešernovega verz...

Žirovnica / nedelja, 27. september 2020 / 19:16

Menjava strehe

Zabreznica – Občina Žirovnica bo zamenjala streho na večnamenski dvorani pri osnovni šoli, ki nosi ime Dvorana pod Stolom, in nad veznim hodnikom. Pred dnevi je objavila naročilo male vrednosti za...

GG Plus / nedelja, 27. september 2020 / 19:15

Newtonova zgodnja dela

»Prostor se v vse smeri razteza vse tja v neskončnost. Ne moremo si namreč kjer koli predstavljati meje, ne da bi obenem umevali, da onstran nje obstaja prostor. In zato se vse ravne črte, parabolo...