Zgornja Gorenjska želi hitrejši razvoj

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 14. maj 2007 / 06:00

Če bo v Sloveniji petnajst pokrajin, potem je do svoje upravičenih tudi osem občin Zgornje Gorenjske, so prepričani župani.

Radovljica – Župani osmih občin: Radovljice, Bleda, Gorij, Bohinja, Kranjske Gore, Jesenic, Žirovnice in Tržiča so prejšnji teden sprejeli sklepe, s katerimi želijo doseči, da bi bila Zgornja Gorenjska svoja pokrajina. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci v Radovljici, se sploh ne bi zavzemali za svojo pokrajino, če bi jih država predlagala polovico manj. A ker jih osnutek zakona predvideva štirinajst, vseh predlogov pa je že petnajst, so prepričani, da so do nje upravičene tudi zgornjegorenjske občine. Pokrajina Zgornja Gorenjska bi obsegala osem občin s skupno 81 tisoč prebivalci in bi se ukvarjala predvsem s turizmom, gostinstvom, trgovino, ekološkim kmetijstvom, transportom ter obrtjo in malim gospodarstvom (z izjemo Jesenic). Po številu prebivalcev bi bila med petnajstimi predlaganimi pokrajinami na šestem mestu in po bruto družbenem produktu na prebivalca na sedmem.

»Svojo pokrajino želimo zato, da bi pospešili razvoj,« so poudarili župani in navedli podatke, ki kažejo, da Zgornja Gorenjska razvojno zaostaja za Osrednjo Gorenjsko. Med vsemi osemnajstimi gorenjskimi občinami imajo (poleg Preddvora in Jezerskega) najvišji indeks razvojne ogroženosti prav občine iz Zgornje Gorenjske, ki bi bile zato kot samostojna pokrajina upravičene tudi do večjega deleža denarja za naložbene in razvojne programe. Če bi Gorenjska ostala enotna pokrajina, bi bila na leto deležna osmih evrov finančne izravnave na prebivalca, v primeru delitve na dve pokrajini pa bi Zgornja Gorenjska dobila dvaindvajset evrov na prebivalca.