Krajani Mlake napovedujejo tožbo

Na Mlaki napovedujejo upravni spor zaradi načrtovane stanovanjske gradnje na območju Udin boršta na zahodnem delu vasi. Predvidena gradnja bo Mlako spremenila v Planino 4, so prepričani.

Kranj – V Mestni občini Kranj so trenutno na voljo tri večja območja za stanovanjsko gradnjo. Ta je tako že dolgo predvidena na lokaciji Kozolci oz. nekdanje mlekarne nasproti Qlandie v Kranju, kjer je lastnik zem­ljišča Družba za uprav­ljanje terjatev bank, na območju Ob Savi oz. nekdanjega barakarskega naselja Koreja, kjer bo investitor republiški stanovanjski sklad, in na območju Mlake. Občinski podrobni prostorski načrt za Mlako, kjer je lastnik večine zemljišč Heta Asset Resolution, slaba banka nekdanje Hypo banke, investitor pa podjetje Empirika, je prejšnji mestni svet kljub nasprotovanju dela lokalnega okolja dokončno potrdil septembra. A zgodbe še ni konec, saj so se nasprotniki gradnje povezali v civilno iniciativo, ki namerava sprožiti upravni spor.

Tožbo bo zastopal odvetnik Miran Hude, ki ga je javnost bolje spoznala pred desetimi leti, ko je kot predsednik Društva za ohranitev Udin boršta dosegel sklenitev sodne poravnave, ki je vključevala zaprtje odlagališča Tenetiše. »Namen vložitve tožbe je zaustavitev izdaje gradbenih dovoljenj ter dati čas in možnost novi občinski oblasti, da sama razveljavi sprejeti odlok. Nova oblast naj preveri resničnost očitkov o korupciji, o pogodbenih donacijah dva milijona evrov za reševanje naložb propadle avstrijske Hypo banke ter o slam­natem investitorju Empirika z letnim prometom 76 tisoč evrov in minimalnim osnovnim kapitalom 7500 evrov,« je dejal.

»Krajani Mlake menimo, da je načrtovana gradnja za to območje neprimerna in bo imela nedopustne posledice tako za kvaliteto bivalnega okolja kot za naravno okolje Udin boršta. Zato nameravamo glede na Zakon o urejanju prostora zoper sprejet prostorski akt vložiti tožbo oziroma upravni spor. Na to temo smo že imeli več sestankov in za zdaj je k tožbi pristopilo že nekaj več kot sto oseb in Društvo za ohranitev Udin boršta,« je pojasnila članica civilne iniciative Špela Sajovic.

Na Mlaki nova Planina?

Na Mlaki je predvidena gradnja 19 stanovanjskih blokov ter 105 eno- in dvostanovanjskih objektov, skupno torej okoli 400 novih stanovanjskih enot, s čimer se bo obstoječe število prebivalcev naselja podvojilo in vaško okolje spremenilo v Planino 4, opozarjajo v civilni iniciativi. Po mnenju krajanov je takšna pozidava za primestno naselje, kot je Mlaka, neprimerna in ji nasprotujejo, saj bodo nove stavbe izrazito odstopale od morfoloških značilnosti območja (prevelik gabarit, premalo zelenih površin) ter na ta način bistveno poslabšale kvaliteto bivalnega okolja. »Nova stanovanjska soseska pa je sporna predvsem z okoljevarstvenega vidika, saj večina načrtovane pozidave v celoti posega v gozdni pas Udin boršta. Udin boršt so tako imenovana »pljuča Kranja« in največji strnjeni gozd v Ljubljanski kotlini, ki ima zaradi svojih geoloških, vegetacijskih in živalskih posebnosti nezamenljivo vrednost ter je izjemnega pomena tudi z vidika rekreacijske funkcije ter kulturne in zgodovinske dediščine. Njegovo krčenje in degradacija za namen novogradnje sta zato nesprejemljiva. Odražata ozkogledno politiko, ki še nezavarovanih delov Udin boršta ne obravnava kot del celote, potrebne enovite zaščite, ampak jih, ironično, smatra kot enega najboljših prostorov za povečevanje občinske stanovanjske ponudbe,« je opozorila Sajovičeva.

Izvirni greh iz leta 1985

V civilni iniciativi menijo, da je bil izvirni greh storjen že leta 1985 ob ustanovitvi parka, ko so bile njegove meje pri naselju Mlaka umetno pomaknjene proti zahodu. Prepričani so, da tega zagotovo niso storili, ker ta del gozda ne bi imel naravne vrednosti in ne bi bil vreden zaščite ali se kakorkoli razlikoval od preostalega, zaščitnega dela, ampak naj bi občina v tem predelu že takrat načrtovala pozidavo in zato meje krajinskega parka ni potegnila po naravni gozdni meji. Morda pred dobrimi tridesetimi leti to dejanje ni bilo sporno, drugače pa je to z današnjega gledišča, ko je zavedanje o nujnosti ukrepanja za ohranitev narave in ekološkega ravnovesja vsak dan večje, so prepričani.