Spremembe pri gradnji kmetijskih objektov

Junija sta začela veljati novi gradbeni zakon in nova uredba o razvrščanju objektov, ki prinašata več sprememb tudi pri gradnji kmetijskih objektov.

Kranj – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj bo v letošnji jesensko-zimski izobraževalni sezoni pripravil pet predavanj o novostih pri gradnji kmetijskih objektov. Dve predavanji sta že bili v Železnikih in v Kranju, naslednje bo v torek na Brezjah. Na teh predavanjih Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, seznanja kmete predvsem s spremembami, ki sta jih novi gradbeni zakon in uredba o razvrščanju objektov prinesla pri gradnji kmetijskih objektov.

Gradbeno dovoljenje velja pet let

»Projekt za gradbeno dovoljenje je po novi zakonodaji v primerjavi s prejšnjo bolj enostaven in manj podroben. Upravna enota seznani sosede z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in jih povabi k sodelovanju v postopku, investitor pa mora to povabilo namestiti tudi na vidnem mestu na parceli oziroma objektu. Gradbeno dovoljenje velja pet let, in ne samo eno leto, kot je veljalo prej. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je treba pridobiti dokumentacijo (projekt) za izvedbo gradnje; takšen projekt je bil sicer potreben že prej, a je z novim zakonom dobil večji pomen. Pred gradnjo objekta mora investitor na upravni enoti prijaviti začetek del in k prijavi priložiti v elektronski obliki tudi dokument o izvedbi gradnje. Ob koncu gradnje je treba pripraviti dokumentacijo (projekt) izvedenih del, ki vključuje tudi morebitna odstopanja od gradbenega dovoljenja,« pojasnjuje glavne spremembe Franc Pavlin in dodaja še eno: »Stara zakonodaja je ob zaključku gradnje zahtevala od investitorja tehnični pregled, na podlagi katerega je potlej lahko pridobil uporabno dovoljenje. Po novem zakonu tehničnega pregleda ni več, investitor pridobi uporabno dovoljenje za objekt na podlagi izjav projektanta, izvajalca in nadzornika, da je projekt zgrajen v skladu z dokumentacijo. Uporabno dovoljenje je obvezno za vse objekte, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.«

Legalizacija odvisna od starosti objektov

Tudi na Gorenjskem so kmetijski objekti, ki so jih na kmetijah iz različnih razlogov zgradili »na črno«, brez gradbenega dovoljenja, ali ne povsem v skladu z dovoljenjem. Za te kmetije so v gradbenem zakonu aktualne tudi določbe o možnostih legalizacije. Kot pojasnjuje Franc Pavlin, je zakon objekte glede možnosti legalizacije razvrstil v štiri skupine, predvsem odvisno od tega, kdaj so bili zgrajeni. V prvo skupino sodijo objekti, ki so bili zgrajeni pred 1968. letom, v drugo objekti, za katere so investitorji pridobili gradbeno dovoljenje, a so jih zgradili z manjšimi odstopanji od načrtov (posamezna stranica ali višina odstopa največ za 0,3 metra), v tretjo objekti, zgrajeni v obdobju med 1968. in 1998. letom, in v četrto objekti, zgrajeni po letu 1998 do 1. junija letos. Medtem ko za prve tri skupine objektov zakon časovno ne omejuje možnosti za legalizacijo, bo objekte iz četrte skupine možno legalizirati le do 17. novembra 2022. Za vsako od teh skupin objektov veljajo različni pogoji za legalizacijo. Tako za objekte, zgrajene v času med 1968. in 1998. letom, pri legalizaciji ne ugotavljajo skladnosti s prostorskim načrtom in gradbenimi predpisi, investitorji pa morajo plačati nadomestilo za degradacijo prostora in komunalni prispevek. Pri legalizaciji novejših objektov, zgrajenih v času po letu 1998 do 1. junija letos, je projekt lahko enostavnejši, a mora biti skladen z občinskim prostorskim načrtom in z gradbeno zakonodajo.

Enostavni in nezahtevni objekti

Junija je začela veljati tudi nova uredba o razvrščanju objektov. »Uredba je pomembna zato, ker določa, kateri kmetijski objekti sodijo med enostavne in kateri med nezahtevne. Enostavni se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, nezahtevni na podlagi gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (enostavnega gradbenega dovoljenja), za katerega pa ni treba izdelati projekta, ampak je dovolj že skica (tloris, prerez, lega na parceli). Za gradnjo nezahtevnih objektov tudi ni treba plačati komunalnega prispevka, treba pa je prijaviti začetek gradnje in imeti nadzornika,« pojasnjuje Franc Pavlin in poudarja, da je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov dovoljena le na stavbnem zemljišču, na kmetijskem zemljišču pa le v primeru, če to omogočajo občinski prostorski načrti, ki pa se medsebojno precej razlikujejo.

Uredba ureja tudi postavljanje šotorov

Poglejmo nekaj primerov enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov! Pomožne kmetijske stavbe, kot so seniki, skednji in stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, so v enoetažni izvedbi do površine 40 kvadratnih metrov in do štirih metrov višine enostavni objekti, stavbe od 40 do 150 kvadratnih metrov površine in do šestih metrov višine so nezahtevni objeti, večje in višje stavbe pa so manj zahtevni objekti, za katere je treba pridobiti že »pravo« gradbeno dovoljenje. Koritasti silosi brez strehe so do 100 kvadratnih metrov površine enostavni objekti, večji, od 100 do 1000 kvadratnih metrov, pa nezahtevni objekti. Zbiralniki za gnojevko in gnojnico, prostornine do tisoč kubičnih metrov, sodijo med nezahtevne objekte. Uredba ureja tudi postavljanje šotorov, ki jih na kmetijah potrebujejo predvsem za shrambo kmetijskih strojev in pridelkov. »Prej so bili to enostavni objekti, ki jih je bilo na zazidljivem zemljišču možno postaviti brez dovoljenja, nove uredba jih uvršča med nezahtevne objekte, a le v primeru, če jih je kot izdelek, ki vključuje vse sestavine – temelje, konstrukcijo, ponjavo in opremo, možno postaviti brez betoniranja, zidanja in varjenja. V nasprotnem primeru je šotor do 40 kvadratnih metrov in visok do štiri metre enostaven objekt, ki ga je možno postaviti brez dovoljenja, od 40 do 150 kvadratnih metrov in do šestih metrov višine nezahteven objekt, za katerega je treba pridobiti t. i. enostavno gradbeno dovoljenje, večji ali višji šotor pa objekt, ki ga je možno graditi le ne podlagi 'pravega' gradbenega dovoljenja,« pojasnjuje Franc Pavlin.

Pri vzdrževanju objektov v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni večjih sprememb, po novem sodi med vzdrževanje tudi izdelava frčad med nosilnimi strešnimi elementi, vgradnja strešnih oken in postavitev do štirih kvadratnih metrov velikega nadstreška pri vhodu v objekt. Tudi asfaltiranje in tlakovanje dvorišča sodi med vzdrževalna dela.