Slavni slovenski pravdarji
»Sporočilo zbornika je, povejmo brez lažne skromnosti, da je zgodovina slovenskega odvetništva obenem tudi pomemben del zgodovine slovenskega naroda. Iz teh biografskih črtic bo razvidno, da odvetniki nismo, kot gre ljudski glas, 'pijavke ljudstva', ampak smo predstavniki in izvrševalci poklica, ki je pomembno pripomogel k prebujenju in osamosvojitvi slovenskega naroda. Odvetniki so se od bogoslovcev, učiteljev in uradnikov svojega časa vselej razlikovali po tem, da niso imeli nad seboj instance, ki bi jih omejevala ali jim ukazovala, saj so bili svobodnega stanu. Ko prebiramo življenjepise naših slavnih kolegov, vidimo, kako zelo izobraženi so bili vsi po vrsti – pred letom 1918 so študirali seveda na Dunaju, v Gradcu in v Trstu – in kako so ob znanju več jezikov dobro poznali tudi takratne evropske dosežke na vseh področjih družbenega življenja, pa tudi znanosti.«
Tako je Andrej Razdrih, urednik te prestižne knjige, povzel njeno sporočilo. Sicer pa so v njej povzete najprej zgodbe desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov, sledijo potreti 98 pomembnejših odvetnikov in na koncu še seznam vseh 3194 odvetnikov v letih od 1918 do 2018. Med slavnimi sta med prvimi gorenjska rojaka Prešeren in Tavčar, med njimi pa je tudi ena zelo kontroverzna osebnost. »Največ dilem sem imel pri izbiri edinega 'negativca' med deseterico: odvetnik in krvni sodnik Janez Jurij Hočevar slovi še danes kot najhujši preganjalec čarovnic na Slovenskem, hkrati pa je bil tudi renesančno razgledan matematik, astronom in skladatelj. V današnjem času se zdi nerazumljivo, kako je lahko eden od ustanoviteljev Akademije operozov, te predhodnice SAZU, postal neusmiljen krvni sodnik, ki je dal mučiti in zažigati povsem nedolžne ljudi. Naj nam bo to v opomin, kam lahko pripelje ideološka oz. nazorska slepota.« / Ne nazadnje preberimo še razlago naslovnice. »Odvetnik dr. Joahim Ražem, ki je med predstavljenimi v zborniku, je pri pregledu Prešernove zapuščine med redkimi ohranjenimi spisi našel tožbo, ki jo je Prešeren sestavil kot zastopnik 106 kranjskih kmetov v tožbi proti dekanu Jožefu Dagarinu za odpravo dajatve desetine. S tožbo je uspel. Akademski slikar Viktor Šest je z veliko prepričljivostjo naslikal ta simbolni prizor, ki predstavlja Prešerna kot odvetnika, z njim pa kaže na bistvo dela vsakega odvetnika – boj za človekove pravice proti vsaki obliki oblasti.« (Vsi citati so na str. 16.)