Na letošnji slovesnosti v spomin na izgon okupatorjev iz Žirov je zbrane nagovoril poslanec državnega zbora Milan Brglez. / Foto: Tina Dokl

Proti potvarjanju zgodovine

Občinsko Združenje borcev za vrednote NOB Žiri je minulo soboto pripravilo praznovanje ob dnevu spomina na 23. oktober 1943, ko so partizanske enote iz Žirov izgnale nemške okupatorje.

Žiri – Z vsakoletno slovesnostjo v Žireh ohranjajo spoštljiv spomin na dan, ko so Žiri sredi vojne vihre med prvimi kraji na Gorenjskem postale osvobojeno ozemlje. S svojo prisotnostjo jim je priznanje za njihov trud izkazal tudi nekdanji borec Prešernove brigade Ivo Miklavčič, ki bo kmalu praznoval stoletnico, slovesnosti pa so se kot vsako leto udeležili tudi člani sorodnega združenja z Velikega Polja na Primorskem, s katerimi skupaj obiščejo spomenik njihovi rojakinji, heroini Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v Žirovskem vrhu.

»Odpustimo, a ne pozabimo dejanj tistih, ki so vojno začeli in izgubili,« je zbrane nagovoril slavnostni govornik Milan Brglez in dodal, da je treba pozornost posvetiti temu, kar smo sami z uporom in zmago dobili. Včasih pozabimo, meni, da smo si svobodo ob pomoči zaveznikov izbojevali predvsem sami. »Zato je danes žalostno poslušati vse tiste, ki skušajo s svojim zaničljivim odnosom in potvarjanjem zgodovinskih dejstev zmanjšati pomen narodnoosvobodilnega boja in partizanskega gibanja ter Osvobodilne fronte,« je poudaril in ugotavljal, da jim pripisujejo krivdo za vse, kar se je tudi zgodilo, od povojnih pobojev do revolucije. A partizanski boj je bil po njegovem predvsem boj tistih, ki so se borili za preživetje naroda in svobodo. »Danes, ko vse postaja relativno, ne smemo dopustiti, da bi partizanski boj, predvsem pa življenja mladih partizanov, ki so jih dali za svobodo domovine, postala relativna. Potvarjanju zgodovine je treba reči ne. Le resnica o tem obdobju lahko narodu in državi pomaga naprej.« Kot je poudaril, je danes znova potreben pogum, da se pokončno zoperstavimo politiki strahu in sovraštvu do drugačnih ter pojavom sodobnih fašizmov. Ob tem je spomnil na Cankarjeve besede, da si bo narod sodbo pisal sam. »Sami pa se moramo skupaj odločiti, kakšno sodbo si želimo napisati – ali jo pišemo solidarno ter jo nenasilno in z vzajemnim spoštovanjem živimo,« je končal Brglez.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 7. oktober 2014 / 11:57

Medgeneracijsko druženje naj bo način življenja

... in naj bo odeto v barvitost in toplino. Mednarodni dan starejših so praznovali tudi v Domu Petra Uzarja v Tržiču.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.