Na letošnji slovesnosti v spomin na izgon okupatorjev iz Žirov je zbrane nagovoril poslanec državnega zbora Milan Brglez. / Foto: Tina Dokl

Proti potvarjanju zgodovine

Občinsko Združenje borcev za vrednote NOB Žiri je minulo soboto pripravilo praznovanje ob dnevu spomina na 23. oktober 1943, ko so partizanske enote iz Žirov izgnale nemške okupatorje.

Žiri – Z vsakoletno slovesnostjo v Žireh ohranjajo spoštljiv spomin na dan, ko so Žiri sredi vojne vihre med prvimi kraji na Gorenjskem postale osvobojeno ozemlje. S svojo prisotnostjo jim je priznanje za njihov trud izkazal tudi nekdanji borec Prešernove brigade Ivo Miklavčič, ki bo kmalu praznoval stoletnico, slovesnosti pa so se kot vsako leto udeležili tudi člani sorodnega združenja z Velikega Polja na Primorskem, s katerimi skupaj obiščejo spomenik njihovi rojakinji, heroini Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v Žirovskem vrhu.

»Odpustimo, a ne pozabimo dejanj tistih, ki so vojno začeli in izgubili,« je zbrane nagovoril slavnostni govornik Milan Brglez in dodal, da je treba pozornost posvetiti temu, kar smo sami z uporom in zmago dobili. Včasih pozabimo, meni, da smo si svobodo ob pomoči zaveznikov izbojevali predvsem sami. »Zato je danes žalostno poslušati vse tiste, ki skušajo s svojim zaničljivim odnosom in potvarjanjem zgodovinskih dejstev zmanjšati pomen narodnoosvobodilnega boja in partizanskega gibanja ter Osvobodilne fronte,« je poudaril in ugotavljal, da jim pripisujejo krivdo za vse, kar se je tudi zgodilo, od povojnih pobojev do revolucije. A partizanski boj je bil po njegovem predvsem boj tistih, ki so se borili za preživetje naroda in svobodo. »Danes, ko vse postaja relativno, ne smemo dopustiti, da bi partizanski boj, predvsem pa življenja mladih partizanov, ki so jih dali za svobodo domovine, postala relativna. Potvarjanju zgodovine je treba reči ne. Le resnica o tem obdobju lahko narodu in državi pomaga naprej.« Kot je poudaril, je danes znova potreben pogum, da se pokončno zoperstavimo politiki strahu in sovraštvu do drugačnih ter pojavom sodobnih fašizmov. Ob tem je spomnil na Cankarjeve besede, da si bo narod sodbo pisal sam. »Sami pa se moramo skupaj odločiti, kakšno sodbo si želimo napisati – ali jo pišemo solidarno ter jo nenasilno in z vzajemnim spoštovanjem živimo,« je končal Brglez.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 21:05

Kaj bo pa danes za kosilo

V kranjski porodnišnici na dan pripravijo več kot sto kosil za zunanje odjemalce, v kranjskem domu upokojencev že blizu dvesto, v preddvorskem domu si z vnovično vzpostavitvijo lastne domske kuhinje ž...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...