Celovec

Pomislite, kdaj ste bili nazadnje v Celovcu ali kaj ste tam počeli. Tri dni sem preživela v Celovcu na slovenski gimnaziji. Imela sem dovolj prostega časa, da sem obhodila mesto. Trgovine, kamor smo včasih zahajali, so prazne, ulice so prazne, danes vidim Celovec kot eno vas, včasih pa je bilo tako oblegano mesto. V Celovec smo šli skoraj enkrat mesečno, po vseh večjih nakupih, po kavo in banane, šolske potrebščine in obleko, smuči in pohištvo.

Slovenija je v letih po samostojnosti beležila veliko večjo gospodarsko rast kot južna Koroška, Ljubljana kot glavno mesto pa sploh. Preprosto je vsega več, dogodkov, vlaganj, nastali so veliki nakupovalni centri, stare blagovnice v Celovcu pa so zaprli. Da ne govorimo o trgovinah takoj za mejo in pred Dravo. Zlati časi za te trgovce so minili, Slovenci pa živimo v zlatih časih, le zavedamo se ne.

Izvajamo skupen projekt z licejem Franceta Prešerna iz Trsta in slovensko gimnazijo v Celovcu in tako so dijaki 14 dni preživeli v Celovcu. Interes za šolanje na vseh treh šolah s slovenskim učnim jezikom na Koroškem je velik. To pomeni, da je tudi interes za učenje slovenščine preko društev in tečajev za odrasle večji. Vsako leto je tudi več Slovencev, ki se želijo šolati v Celovcu. Sodelovala sem pri pouku v razredu, kjer je bilo sedem slovenskih dijakov. Prestavljali so skoraj skupino v skupini. Za vpis v tamkajšnjo gimnazijo je treba opraviti preizkus iz znanja nemškega jezika. Stanje pa je takšno, da koroški dijaki prihajajo pretežno s podeželja in so nekoliko bolj zadržani, kot so pač povečini otroci s podeželja. Naši dijaki so iz mest ali iz pretežno premožnejših družin, ki lahko financirajo šolanje otroka v tujini. Precej so sproščeni, da ne rečem živahni in vihravi. V šoli je učni jezik slovenski, nastanjeni so v slovenskih dijaških domovih, res pa se gibljejo v nemškem okolju in so prisiljeni več govoriti nemško. Dijak, ki je tudi pri nas zainteresiran za zanje tujih jezikov, se lahko v šoli redno uči po tri ali štiri tuje jezike, gre med počitnicami na delo v tujino ali še na kakšen tečaj, je v povsem enakem položaju. Kaj jih torej navduši za šolanje na Koroškem? Bodo lažje dobili delo, bodo šli študirat v Gradec ali na Dunaj ali želja biti drugačen, lahko si privoščimo? In tako, mimogrede, naše šole so zelo kakovostne, dijaki imajo veliko možnost izbire in med šolami je velika konkurenca. Bili smo ravno v času obletnice plebiscita. Dijaki so se sprehajali ob Vrbskem jezeru in govorili med seboj slovensko. Neki domačin jih je nagovoril po nemško, češ Čuši, pojdite v Slovenijo v vašo Jugo in tam govorite slovensko. Še lahko doživiš takšne zbadljivke.

Sicer pa je Celovec že ves v božični preobleki. Lučke so nameščene, božična drevesca in stojnice tudi. Adventni čas se razpotegne kar na dva meseca in zagotovo bomo lahko srečali reklame in povabila, obiščite božični Celovec. Če boste trošili, jezik ne bo problem.