Jesensko listje
V moji ulici raste čudovit javor, ki me vsako jesen znova spomni na pesem Jesensko listje, za katero je napisal stihe francoski pesnik Jaques Prévert, uglasbil jo je Joseph Kosma, v originalu pa se imenuje Les feuilles mortes. V filmu legendarnega režiserja Marcela Carnéja Vrata noči iz leta 1946 je eno od vlog, člana odporniškega gibanja Jeana Diega, odigral Yves Montand. Ko je revna družina v strahu pred nemško deportacijo leta 1940 iz rodne Toskane pribežala v Marseille, se je Yves pisal še Ivo Livi in se je preživljal, kakor je vedel in znal, leta 1938 pa je prvikrat zapel v baru Alcatraz. Star je bil 17 let, njegov vzornik je bil Fred Astaire.
Leta 1944 se je preselil v mesto luči, v Pariz. V ansamblu Edith Piaf je zbolel eden od pevcev in nadomestil ga je zdaj že Yves Montand. Očaral je Edit, Edith je očarala njega in v strastni ljubezni sta si tri leta delila oder in posteljo. Pesem Jesensko listje je postala nekakšna himna boemskega kroga eksistencialistov. Yvesa se je prijel vzdevek dinamit na odru. Edith je Yvesovi starejši sestri frizerki dejala: »Ni treba čakati, da ljubezen umre, to je strašljivo. Treba je oditi, dokler je še čas.«
Yves je bil novi, nadvse privlačni obraz filma in koncertnih odrov. Jesensko listje so peli malone vsi tedanji šansonjerji. (Zdaj ga z velikim uspehom prepeva Andrea Bocceli.) S filmom Plačilo za strah je Yves postal zvezda. Leta 1951 se je zapeljivec Yves poročil z lepo in sijajno igralko Simone Signoret, nagrajeno z oskarjem in cezarjem. Čeprav je trdil, da je to ženska njegovega življenja, so se divje romance vrstile. Ko je snemal v Ameriki, sta se strastno zaljubila z Marilyn Monroe, katere mož dramatik Arthur Miller se je prav takrat mudil v Evropi.
Simone je vse to prenašala, rekoč: »Do smrti sva zavezana drug drugemu.« Posnela je več kot trideset filmov, leta 1985 je umrla, stara 64 let. Yves Montand se je še enkrat poročil, Carol Amiel je imela 19, on pa 58 let. Srečo očetovstva je dočakal pri 67 letih. A užival jo je komaj tri leta, do 1991. S Simone počivata v skupnem grobu na pariškem pokopališču Pere-Lachaise.
Zapečena cvetača
Za dve osebi potrebujemo: eno cvetačo – 1 kg, sol, poper, drobnjak, 200 g mlete govedine, 1 žlico puste skute, 20 g parmezana, 40 g masla, 2 večji šalotki, 40 g masla, 4 vejice peteršilja, četrt žličke čilijevih kosmičev.
Cvetačo očistimo, prerežemo na polovico, izrežemo stržen, a tako, da se cvetke ne ločijo druga od druge. V slanem kropu kuhamo obe polovici cvetače od osem do deset minut, vodo odlijemo in cvetačo odcedimo. Začinimo. Drobnjak nastrižemo in ga zmešamo z mesom, skuto in parmezanom. Zmes potlačimo v obe polovici cvetače.
Pekač obložimo s papirjem za peko. Na papir tesno drugo ob drugo položimo polovici cvetače. Prekrijemo z aluminijasto folijo in v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, pečemo približno 35 minut.
Šalotko narežemo na tenke lističe in jo na vročem maslu pražimo osem minut. Dvajset minut, preden je cvetača pečena, vzamemo pekač iz pečice, prelijemo jed z masleno šalotko, vnovič namestimo aluminijasto folijo in spečemo do konca.
Pa dober tek!