Srečko Knafelc je dejal, da je predstavnik povojne generacije, po njegovem mnenju najsrečnejše generacije Slovencev, ki sta ji bila namenjena mir in jasna perspektiva za življenje. / Foto: Tina Dokl

Ohraniti moramo svobodo

S slovesnostjo ob 74. obletnici požiga vasi so se poklonili žrtvam tragičnega dogodka, ko je nemška vojska 7. oktobra leta 1944 napadla, izropala in požgala vas Gozd.

Gozd – Spominsko slovesnost, ki jo leto za letom prvo oktobrsko nedeljo priredi Krajevni odbor za ohranjanje vrednot NOB Križe skupaj z Občinskim odborom ZB NOB Tržič in podporo Občine Tržič, Osnovne šole Križe, Planinskega društva Križe in PGD Križe, so letos združili s praznovanjem krajevnih skupnosti Križe in Senično.

Slavnosti govornik je bil Srečko Knafelc, predsednik Društva Zarja spominov iz Velikih Lašč. Dejal je, da smo ujetniki časa in dogodkov, na katere le redko kdaj lahko vplivamo. »Ponovno se soočamo s poskusi, da bi razvrednotili tisto najvrednejše v narodu – ponos in pogum. Naša naloga danes ni lahka, morda na trenutke še težja kot v tistih časih okoli leta 1941. Ohraniti moramo težko pridobljeno svobodo in vsa pozitivna izročila partizanskega boja,« je dejal govornik in poudaril: »Ne smemo dopustiti, da se poskuša popravljati zgodovina, da se omalovažuje upor proti okupatorju in da se celo kriminalizira NOB. To je najmanj, kar lahko storimo za borce, ustreljene talce, za izgnane in razseljene.«

Slovesnosti so se udeležili tudi župan Občine Tržič Borut Sajovic, podžupan Občine Tržič Dušan Bodlaj, častni občan Občine Tržič Tine Tomazin, predsednik KS Križe Slavko Bohinc, predsednik KS Senično Vinko Studen in predsednik Občinskega odbora ZZB NOB Tržič Jure Jerkič. Slednji je v uvodnem govoru dejal, da sta mu v nazivu Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije najpomembnejši dve besedi: za vrednote. »Tovarištvo, solidarnost, pomoč nemočnim, skrb za ranjence – iz teh vrednot so nastale zelo pomembne stvari za obstoj slovenskega naroda in jezika: ustanavljale so se ilegalne šole v slovenskem jeziku, ilegalne bolnice, ilegalne tiskarne, kjer so se tiskala umetniška dela slovenskih sodobnikov. Marsikaj od tega je bilo izdano in uničeno, toda iz uničenega je zraslo novo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 7. maj 2012 / 07:00

Bioplinarne na Duplici ne bo

Kamniški svetniki pobude zasebnega investitorja, ki si želi ob Korenovi cesti postaviti bioplinarno, niso podprli, prav tako projektu zaradi nezadostnih informacij nasprotuje župan Marjan Šarec.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.