Črtomir Zorec in Prešernovo mesto Kranj

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (168)

Prešernoslovec Črtomir Zorec, ki je proslavil Kranj kot Prešernovo mesto, se je rodil 14. oktobra 1907 v Stični in umrl 13. septembra 1991 v Zgornji Besnici pri Kranju. Spomnimo se ga s kratkimi izvlečki, tudi iz njegovih zapisov, ki veliko povejo o njem, Kranju in Prešernu.

Kranj poznamo kot Prešernovo mesto. Za Ljubljano tega nihče ne reče, čeprav je Prešeren živel in ustvarjal v Ljubljani 15, v Kranju pa samo dve leti. Za kranjsko slavo je »kriv« profesor, sodelavec Gorenjskega glasa Črtomir Zorec.

»Moj oče je bil zaveden Slovenec, ki je dal sinu ime Črtomir, hčerki pa Bogomila ...«

V Zorčevo življenjsko delo sodi tudi ureditev Prešernovega spominskega muzeja v Kranju. V pritličju, kjer je sedaj vhod, so bili v pesnikovih časih prostori kavarne, Prešernova advokatska pisarna pa je bila v nadstropju. Vhod je imela z nasprotne strani.

»Rezultat« njegovih prizadevanj je tudi Prešernov gaj, spomenik, Prešernovo gledališče …

Zorec je z nekakšno bolečino pripovedoval, kako pravijo, da je »ta veliki človek rad pil in ljubil ženske, da je bil pač takšen, kot vsi moški. Kdo pa ne ljubi vina in žensk?«

»Prešeren je bil spoštovan meščan. Bil priljubljen. Imel pa je tudi vesele ure.«

»Prešeren je bil bolj človek kot advokat. Pravi advokati so bili včasih pijavke. On pa je bil človek, ki je naredil revežu pravdo tudi zastonj …«

»Označiti bi morali vse hiše, v katere je zahajal Prešeren. Povsod naj bi opozarjali na to z napisi. Tako bi postal Kranj privlačnejši za obiskovalce ...«

»Ko je bil Prešeren član narodne straže, je pogosto zahajal v Mestno hišo na sedanjem Glavnem trgu, kjer je bila včasih stražarnica …«

»Stavbo Stare pošte so porušili. Stala je nekje pri Globusu. Gostilničarska Ana Jelen je bila pesnikova prijateljica. Do njegove zadnje ure je pošiljala bolniku juho iz svoje kuhinje.«

»V Grad Kieselstein je hodil Prešeren na obisk h graščakom Pagliaruzzijem.«

V Prešernovem hramu nasproti cerkve je bila včasih Šifrerjeva gostilna. »Prešeren ni hodil k maši. Sedel je v gostilni in poslal koga k maši ter mu za to plačal krono. Doma je sestra Katra namreč zahtevala od brata, da pove, kaj je gospod danes pridigal …«

»Bleiweis je ohranil njegove rokopise in objavljal njegove pesmi v Novicah ... On je tudi poskrbel za postavitev Prešernovega nagrobnika na takratnem pokopališču v Kranju.«

»Prešeren in Bleiweis sta pogosto posedala skupaj na klopi pred Bleiweisovo hišo v sedanji Tavčarjevi ulici. Bila sta prijatelja, saj sta se tikala. Po izročilu se je ob iskrivih pogovorih okoli njiju nabralo večkrat več meščanov …«

Ob spisku častnih meščanov MO Kranj pogrešamo priimek Črtomir Zorec.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podgorju pri Kamniku se je 8. 10. 1826 rodil Luka Svetec s psevdonimom Podgorski. Po njegovih predlogih smo Slovenci dosegli enotnost knjižnega jezika.

V Radovljici se je 8. 10. 1866 rodil pravnik Božidar Bežek. Po prvi svetovni vojni je organiziral sodstvo v novi državi.

V Kranju se je 11. 10. 1879 rodil avstrijski filozof Ernst Mally. Njegov oče je bil slovenskega porekla, vendar se je identificiral z avstrijsko-nemško kulturo.