Murisa Silić / Foto: posnetek zaslona

Priseljenci so se učili tudi računalništva

Na Ljudski univerzi Jesenice so razvili program Digitalno-Lokalno, v sklopu katerega so se priseljenci učili slovenščine in računalništva.

Program je zaključilo dvajset udeležencev iz Bosne, Kosova, Srbije, Makedonije, Irana, Dominikanske republike, Turčije in Jordanije.

Jesenice – Murisa Silić je doma iz Bosne. V Slovenijo je prišla pred tremi leti, ker tu dela njen mož. Pridružili sta se mu s hčerko. »Moja želja je, da bi v Sloveniji obiskovala in dokončala ekonomsko fakulteto,« v lepi slovenščini pravi Murisa v kratkem filmčku, ki so ga pripravili na Ljudski univerzi Jesenice. Murisa se je namreč pridružila skupini priseljenk, ki je obiskovala novi, pilotni izobraževalni program Digitalno-Lokalno, ki so ga razvili v okviru projekta Includ-EU. Ta je namenjen pridobivanju jezikovnih in digitalnih veščin priseljencev. Udeleženci – večina med njimi žensk – so tako dobra dva meseca obiskovali tečaj slovenščine in tečaj računalništva.

Prva vrata, na katera potrkajo

Kot je dejala direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinović Hajdič, so vrata ljudske univerze na Jesenicah prva vrata, na katera potrkajo priseljenci. Zanje so oblikovali programe učenja slovenščine, različna druga izobraževanja za odrasle in kariernega svetovanja. V času pandemije pa se je pokazalo, da je pomembno, da se priseljenci naučijo tudi digitalnih veščin, ki bi jim lahko pomagale pri ohranjanju medsebojnih stikov in krepitvi socialne mreže, obenem pa pri uporabi različnih javnih storitev, ki so na voljo na spletu.

»Program Digitalno-Lokalno je namenjen tako učenju slovenskega jezika kot digitalnih spretnosti, gre za kombinacijo obojega,« pravi Maja Radinović Hajdić.

»Za ta tečaj sem se odločila, ker je brezplačen in zato, da se čim več naučim in to znanje uporabljam v življenju. Všeč mi je tudi, da sem spoznala nove prijatelje, vsi si med seboj pomagamo,« pravi Murisa.

Nastal je tudi filmček

Kot ugotavljajo na ljudski univerzi, se je pokazalo, da so s programom ustrezno odgovorili na potrebe priseljencev; za njihovo socialno vključenost namreč ni pomembno le znanje slovenskega jezika, temveč tudi digitalne spretnosti.

V sklopu programa so posneli tudi filmček, ki je namenjen spodbujanju priseljencev po vsej EU, naj krepijo svoje digitalne zmožnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 21. marec 2018 / 14:12

Zgodovinska mesta na berlinski turistični borzi

Kranj – Minuli teden je v Berlinu potekala turistična borza, na njej pa so se v partnerstvu s Slovensko turistično organizacijo predstavila tudi slovenska zgodovinska mesta. Med njimi so bila tudi...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.