Tudi od presežka (sadja) lahko boli glava

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 7. oktober 2018 / 18:14

Kako zelo je kmetijska pridelava v »tovarni na prostem« odvisna od narave ter njenih pojavov in zakonitosti, so v zadnjih dveh letih najbolj občutili sadjarji – tako ljubiteljski kot tisti, ki pridelujejo sadje za prodajo. Medtem ko jim je lani spomladanska pozeba uničila skoraj celotni pridelek, temu primerne so bile tudi višje cene sadja v trgovinah, je letos sadje polno obrodilo, k čemur so prispevala tako lani neizkoriščena hranila v zemlji kot letošnji dokaj dobri pogoji za rast in razvoj. Vremenske okoliščine so bile sadjarjem naklonjene, bilo je veliko sončnih dni, a povsem brez težav ni šlo: spomladansko deževje je ugodno vplivalo na razvoj jabolčnega zavijača, zaradi katerega je veliko sadja črvivega, ponekod, še zlasti v okolici Tržiča, pa je toča oklestila tudi sadje. A ne glede na težave je letošnja sadna letina ena najboljših v zadnjih letih, vprašanje je, kdaj bo spet takšna. Morda bo prihodnje leto prav zaradi letošnjega »pretiravanja« narave sadno drevje spet (bolj) prazno?

Čeprav na splošno velja, da od presežka ne boli glava, pa marsikateri ljubiteljski sadjar ne ve, kaj bi letos počel s sadjem. Predvsem v slabše oskrbovanih ali neoskrbovanih sadovnjakih bo veliko sadja tudi zaradi slabše kvalitete verjetno ostalo na drevju in zgnilo, a predvsem starejši sadjarji, ki so bili vzgojeni v duhu, da tega, kar jim daje narava, ne smejo zavreči, na to ne pristajajo. Tudi na Gorenjskem sem slišal za primere, kako brezplačno ponujajo jabolka sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki jih nimajo. Gospa iz Stražišča je, na primer, na drevo pred hišo obesila listek z napisom: »Čas obilja jabolk in sliv je tu. Če nimate, si naberite, zadaj na vrtu je vsega.« Marsikateri potrošnik je takšnih in podobnih povabil vesel, še posebej so jih veseli tisti z nizkimi dohodki. Ob takšnih zglednih primerih so, žal, tudi takšni, ko si potrošniki sami »napišejo« povabilo in si naberejo jabolka, ne da bi o tem vprašali lastnika. Ni prav. Družbene lastnine ni več, lastnina je postala »sveta stvar« in jo je treba spoštovati – tudi v primeru obilne letine.

Obilna letina ima tudi cenovni obraz. Cene jabolk so tudi zaradi ponudbe sadja slabše kvalitete, ki se ga sadjarji in trgovci želijo čim prej znebiti, že padle približno za desetino. Potrošniki so tega veseli, poklicni sadjarji malo manj.