Tereza Kouřilova je Čehinja, ki živi v Radovljici – in tudi v svoji novi domovini skuša z majhnimi koraki in veliko pozitivne energije ustvarjati prijaznejši svet. / Foto: Gorazd Kavčič

Ni ji vseeno, kje živi – in kako

Mlado, energije polno Čehinjo Terezo Kouřilovo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. S svojim znanjem in pozitivno energijo se je tudi v novi domovini pogumno lotila spreminjanja stvari na bolje.

Je res treba, da je zelenjava ovita v dva sloja plastike in da so celo ekološka jabolka zložena v kartonsko embalažo in za povrh še prekrita s plastično folijo?

Radovljičanka Tereza Kouřilová, ponosna mama dveh osnovnošolcev, se je v Slovenijo iz rodne Češke preselila pred desetimi leti. »Sem me je zanesla ljubezen,« pove s širokim nasmehom. »Najprej sem prišla kot turistka, s prijateljico, in uživala v slovenski naravi, predvsem v hribih. Takrat sem tudi spoznala svojega zdajšnjega moža; kmalu sem se vrnila in si družino osnovala tu, v Radovljici,« je povedala po predavanju z naslovom Kam z vsemi smetmi, ki ga je v okviru akcije Očistimo Slovenijo v torek pripravila na radovljiški ljudski univerzi.

Že med študijem so jo zanimale okoljske teme, sploh pa trajnostni razvoj in načini, kako ga lahko podpirajo čisto običajna gospodinjstva. »Ravnanje z odpadki me zanima predvsem na podlagi seveda lastnega zanimanja, izobrazbe in dela, za to sem odprla delavnico, kjer se dejansko predeluje odpadek, na primer odslužene kavbojke in zavese, v nov izdelek. Vedno me je tudi zanimalo ozaveščanje in sem se spraševala, koliko so pri tem sploh lahko uspešni letaki in različne table. Moja majhna delavnica me polni prav s tem, da se v njej naredi konkretno delo s konkretnim sporočilom, enako velja za delo na našem vrtu – človek skrbi za konkreten kos zemlje,« je povedala.

»Sedaj je sicer na področju okoljskih tem medijsko najbolj izpostavljen problem plastičnih odpadkov. In zato, ker je v potrošnji poleg proizvajalca še drug ključni člen, to je gospodinjstvo oziroma potrošnik, sem prav o tem spregovorila mojim poslušalcem na ljudski univerzi. Povedala sem jim, kako zelo me motijo predpakirano sadje in zelenjava, ekološka jabolka, ki jih ponujajo na pladnju in še zavite v folijo ali par listov peteršilja plastični škatlici. Mislim, da je to čista neumnost.«

Tudi na vprašanje, kaj je v Sloveniji drugače kot na Češkem, Tereza odgovori brez pomišljanja: »Srečo imamo, da je Slovenija majhna in da so kmetije tako rekoč vsakemu na dosegu roke. Na Češkem nimamo več tako goste mreže majhnih kmetij, kamor bi lahko odšli po sezonsko zelenjavo, sadje, po steklenico mleka ... kakor jih imate pri vas. V Sloveniji so zato tudi tako dobre možnosti za trajnostni razvoj: kaj je boljšega kot to, da ima lahko vsaka družina svojega kmeta, pri katerem se oskrbuje?«

Tereza verjame, da je prav to dvoje, podpiranje samooskrbe in zmanjševanje količine odpadkov, tisto, kar bo najbolj učinkovito za spremembo na bolje.

»Zavedam se, da je ves ta trud le kaplja v morje. Gre za probleme, o katerih je treba razmišljati "zelo na veliko" – brez pritiska na proizvajalce in politike in tudi brez osebnega izpostavljanja v imenu problema se ne bomo premaknili nikamor,« pošteno prizna, a doda, da jo pred pesimizmom rešujejo pogovori in konkretno opravljeno delo v njeni šiviljsko - reciklažni delavnici, ki ga vidi za seboj.

Ko ob koncu pogovora vprašam še, ali opazi kakšne velike razlike med Slovenci in Čehi na splošno, pa pove: »Slovenci ste ponosni na to, da ste Slovenci, Čehi pa takšnega ponosa na pripadnost svojemu narodu ne poznamo. Ne vem, zakaj, morda je to povezano s tem, da ste se tako dolgo morali boriti za samostojnost ... Spomnim se, kako sem spomladi, ko smo prvič praznovali svetovni dan čebel, na prireditvi prevajala češkim čebelarjem, ki so prišli na slovesnost v Žirovnico. Solze so imeli v očeh, ko so videli, kako ponosni so Slovenci, da je imenovanje 20. maja za svetovni dan čebel prav slovenski dosežek.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / nedelja, 25. september 2016 / 21:54

Kranjčani četrti na Reki

Vaterpolisti Kranja 75 so v skupni 40+ na evropskem veteranskem prvenstvu v vaterpolu osvojili četrto mesto.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Zbiranje nevarnih odpadkov

V gospodinjstvih poleg nenevarnih odpadkov nastajajo tudi nevarni, ki jih je treba vključiti v poseben sistem varnega ravnanja z odpadki.

Šport / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Prvake okradli kar med tekmo

Škofjeloški rokometaši ekipe Knauf Insulation so odigrali še zadnjo tekmo državnega prvenstva, po zmagi nad ekipo Cimos Kopra pa so se veselili naslova mladinskih državnih prvakov ter hudovali nad tat...

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Lepota je zadovoljstvo z malenkostmi

Nič se v zadnjem desetletju ni spremenilo tako kot družbeni odnos do lepote. Diktat zunanjega videza je prevladal vse drugo in se uspešno spopadel tudi s stoletnim rekom, da je lepota relativna in odv...

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Otroci se danes rodijo bolj zdravi kot pred dvajsetimi leti

Ko smo zaradi vse manj novorojenih otrok skoraj začeli biti plat zvona, se je trend obrnil. Leta 2006 se je rodilo skoraj devetnajst tisoč otrok, kar je sicer še vedno enajst tisoč manj kot leta 1976,...

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Izumiranje živalskih vrst škodi našemu zdravju

Nova generacija zdravilnih učinkovin bo za vselej izgubljena, če ne bomo sposobni ohraniti biološke raznovrstnosti, opozarjajo strokovnjaki, ki pripravljajo načrt ustavitve izumiranja vrst do let...