Tereza Kouřilova je Čehinja, ki živi v Radovljici – in tudi v svoji novi domovini skuša z majhnimi koraki in veliko pozitivne energije ustvarjati prijaznejši svet. / Foto: Gorazd Kavčič

Ni ji vseeno, kje živi – in kako

Mlado, energije polno Čehinjo Terezo Kouřilovo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. S svojim znanjem in pozitivno energijo se je tudi v novi domovini pogumno lotila spreminjanja stvari na bolje.

Je res treba, da je zelenjava ovita v dva sloja plastike in da so celo ekološka jabolka zložena v kartonsko embalažo in za povrh še prekrita s plastično folijo?

Radovljičanka Tereza Kouřilová, ponosna mama dveh osnovnošolcev, se je v Slovenijo iz rodne Češke preselila pred desetimi leti. »Sem me je zanesla ljubezen,« pove s širokim nasmehom. »Najprej sem prišla kot turistka, s prijateljico, in uživala v slovenski naravi, predvsem v hribih. Takrat sem tudi spoznala svojega zdajšnjega moža; kmalu sem se vrnila in si družino osnovala tu, v Radovljici,« je povedala po predavanju z naslovom Kam z vsemi smetmi, ki ga je v okviru akcije Očistimo Slovenijo v torek pripravila na radovljiški ljudski univerzi.

Že med študijem so jo zanimale okoljske teme, sploh pa trajnostni razvoj in načini, kako ga lahko podpirajo čisto običajna gospodinjstva. »Ravnanje z odpadki me zanima predvsem na podlagi seveda lastnega zanimanja, izobrazbe in dela, za to sem odprla delavnico, kjer se dejansko predeluje odpadek, na primer odslužene kavbojke in zavese, v nov izdelek. Vedno me je tudi zanimalo ozaveščanje in sem se spraševala, koliko so pri tem sploh lahko uspešni letaki in različne table. Moja majhna delavnica me polni prav s tem, da se v njej naredi konkretno delo s konkretnim sporočilom, enako velja za delo na našem vrtu – človek skrbi za konkreten kos zemlje,« je povedala.

»Sedaj je sicer na področju okoljskih tem medijsko najbolj izpostavljen problem plastičnih odpadkov. In zato, ker je v potrošnji poleg proizvajalca še drug ključni člen, to je gospodinjstvo oziroma potrošnik, sem prav o tem spregovorila mojim poslušalcem na ljudski univerzi. Povedala sem jim, kako zelo me motijo predpakirano sadje in zelenjava, ekološka jabolka, ki jih ponujajo na pladnju in še zavite v folijo ali par listov peteršilja plastični škatlici. Mislim, da je to čista neumnost.«

Tudi na vprašanje, kaj je v Sloveniji drugače kot na Češkem, Tereza odgovori brez pomišljanja: »Srečo imamo, da je Slovenija majhna in da so kmetije tako rekoč vsakemu na dosegu roke. Na Češkem nimamo več tako goste mreže majhnih kmetij, kamor bi lahko odšli po sezonsko zelenjavo, sadje, po steklenico mleka ... kakor jih imate pri vas. V Sloveniji so zato tudi tako dobre možnosti za trajnostni razvoj: kaj je boljšega kot to, da ima lahko vsaka družina svojega kmeta, pri katerem se oskrbuje?«

Tereza verjame, da je prav to dvoje, podpiranje samooskrbe in zmanjševanje količine odpadkov, tisto, kar bo najbolj učinkovito za spremembo na bolje.

»Zavedam se, da je ves ta trud le kaplja v morje. Gre za probleme, o katerih je treba razmišljati "zelo na veliko" – brez pritiska na proizvajalce in politike in tudi brez osebnega izpostavljanja v imenu problema se ne bomo premaknili nikamor,« pošteno prizna, a doda, da jo pred pesimizmom rešujejo pogovori in konkretno opravljeno delo v njeni šiviljsko - reciklažni delavnici, ki ga vidi za seboj.

Ko ob koncu pogovora vprašam še, ali opazi kakšne velike razlike med Slovenci in Čehi na splošno, pa pove: »Slovenci ste ponosni na to, da ste Slovenci, Čehi pa takšnega ponosa na pripadnost svojemu narodu ne poznamo. Ne vem, zakaj, morda je to povezano s tem, da ste se tako dolgo morali boriti za samostojnost ... Spomnim se, kako sem spomladi, ko smo prvič praznovali svetovni dan čebel, na prireditvi prevajala češkim čebelarjem, ki so prišli na slovesnost v Žirovnico. Solze so imeli v očeh, ko so videli, kako ponosni so Slovenci, da je imenovanje 20. maja za svetovni dan čebel prav slovenski dosežek.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 23. junij 2015 / 15:12

Podelili tudi priznanja

Lesce – Policijska uprava Kranj je minuli petek pripravila regijsko počastitev dneva slovenske policije, ki ga v spomin na dogodke ob 10-dnevni vojni praznujejo 27. junija. Praznovanje vsa...

Objavljeno na isti dan


Šenčur / sreda, 1. februar 2023 / 18:14

Kako dragocena sta svoboda in mir

Šenčur – V soboto je pri spomeniku v Šenčurju potekala spominska slovesnost ob 79. obletnici streljanja štirideset talcev. Slavnostni govornik je bil Stanislav Inkret, član vodstva KO ZB NOB Šenčur...

Kranj / sreda, 1. februar 2023 / 18:12

Evropski denar za energetsko sanacijo šole

Kranj – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo skoraj 775 tisoč evrov evropskih sredstev za energetski sanaciji Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole Kranj in Srednje šol...

Slovenija / sreda, 1. februar 2023 / 18:11

Slovenska karitas za ukrajinske družine

Ljubljana – Slovenska karitas je v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve v sklopu projekta humanitarne pomoči za družine v Harkovu v Ukrajini do sredine januarja 800 družinam zagotovila in r...

Škofja Loka / sreda, 1. februar 2023 / 18:11

Potrdili proračuna za leti 2023 in 2024

Pred prvo letošnjo redno sejo občinskega sveta se je pred Upravno enoto zbralo nekaj predstavnikov civilne iniciative Varuhi Sore, ki so zahtevali umik točke o javni koristi poplavne zaščite.

Kamnik / sreda, 1. februar 2023 / 18:10

Sedem desetletij Doma kulture

Kamniški Dom kulture letos zaznamuje sedemdeset let delovanja. V jubilejnem letu pripravljajo vrsto dogodkov v počastitev jubileja.