Tereza Kouřilova je Čehinja, ki živi v Radovljici – in tudi v svoji novi domovini skuša z majhnimi koraki in veliko pozitivne energije ustvarjati prijaznejši svet. / Foto: Gorazd Kavčič

Ni ji vseeno, kje živi – in kako

Mlado, energije polno Čehinjo Terezo Kouřilovo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. S svojim znanjem in pozitivno energijo se je tudi v novi domovini pogumno lotila spreminjanja stvari na bolje.

Je res treba, da je zelenjava ovita v dva sloja plastike in da so celo ekološka jabolka zložena v kartonsko embalažo in za povrh še prekrita s plastično folijo?

Radovljičanka Tereza Kouřilová, ponosna mama dveh osnovnošolcev, se je v Slovenijo iz rodne Češke preselila pred desetimi leti. »Sem me je zanesla ljubezen,« pove s širokim nasmehom. »Najprej sem prišla kot turistka, s prijateljico, in uživala v slovenski naravi, predvsem v hribih. Takrat sem tudi spoznala svojega zdajšnjega moža; kmalu sem se vrnila in si družino osnovala tu, v Radovljici,« je povedala po predavanju z naslovom Kam z vsemi smetmi, ki ga je v okviru akcije Očistimo Slovenijo v torek pripravila na radovljiški ljudski univerzi.

Že med študijem so jo zanimale okoljske teme, sploh pa trajnostni razvoj in načini, kako ga lahko podpirajo čisto običajna gospodinjstva. »Ravnanje z odpadki me zanima predvsem na podlagi seveda lastnega zanimanja, izobrazbe in dela, za to sem odprla delavnico, kjer se dejansko predeluje odpadek, na primer odslužene kavbojke in zavese, v nov izdelek. Vedno me je tudi zanimalo ozaveščanje in sem se spraševala, koliko so pri tem sploh lahko uspešni letaki in različne table. Moja majhna delavnica me polni prav s tem, da se v njej naredi konkretno delo s konkretnim sporočilom, enako velja za delo na našem vrtu – človek skrbi za konkreten kos zemlje,« je povedala.

»Sedaj je sicer na področju okoljskih tem medijsko najbolj izpostavljen problem plastičnih odpadkov. In zato, ker je v potrošnji poleg proizvajalca še drug ključni člen, to je gospodinjstvo oziroma potrošnik, sem prav o tem spregovorila mojim poslušalcem na ljudski univerzi. Povedala sem jim, kako zelo me motijo predpakirano sadje in zelenjava, ekološka jabolka, ki jih ponujajo na pladnju in še zavite v folijo ali par listov peteršilja plastični škatlici. Mislim, da je to čista neumnost.«

Tudi na vprašanje, kaj je v Sloveniji drugače kot na Češkem, Tereza odgovori brez pomišljanja: »Srečo imamo, da je Slovenija majhna in da so kmetije tako rekoč vsakemu na dosegu roke. Na Češkem nimamo več tako goste mreže majhnih kmetij, kamor bi lahko odšli po sezonsko zelenjavo, sadje, po steklenico mleka ... kakor jih imate pri vas. V Sloveniji so zato tudi tako dobre možnosti za trajnostni razvoj: kaj je boljšega kot to, da ima lahko vsaka družina svojega kmeta, pri katerem se oskrbuje?«

Tereza verjame, da je prav to dvoje, podpiranje samooskrbe in zmanjševanje količine odpadkov, tisto, kar bo najbolj učinkovito za spremembo na bolje.

»Zavedam se, da je ves ta trud le kaplja v morje. Gre za probleme, o katerih je treba razmišljati "zelo na veliko" – brez pritiska na proizvajalce in politike in tudi brez osebnega izpostavljanja v imenu problema se ne bomo premaknili nikamor,« pošteno prizna, a doda, da jo pred pesimizmom rešujejo pogovori in konkretno opravljeno delo v njeni šiviljsko - reciklažni delavnici, ki ga vidi za seboj.

Ko ob koncu pogovora vprašam še, ali opazi kakšne velike razlike med Slovenci in Čehi na splošno, pa pove: »Slovenci ste ponosni na to, da ste Slovenci, Čehi pa takšnega ponosa na pripadnost svojemu narodu ne poznamo. Ne vem, zakaj, morda je to povezano s tem, da ste se tako dolgo morali boriti za samostojnost ... Spomnim se, kako sem spomladi, ko smo prvič praznovali svetovni dan čebel, na prireditvi prevajala češkim čebelarjem, ki so prišli na slovesnost v Žirovnico. Solze so imeli v očeh, ko so videli, kako ponosni so Slovenci, da je imenovanje 20. maja za svetovni dan čebel prav slovenski dosežek.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 27. julij 2022 / 19:42

Zimsko veselje, 3. del

Ob lepih in jasnih večerih smo se kdaj sankali tudi pozno v noč. Naj v spomin zapišem vsaj en primer: Na Zatrniku sem na samotežnice naložil nekaj bukovih polen. Pri Podgošarjevi hiši je č...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 1. september 2015 / 13:11

Pestra Zbiljska noč

Zadnji avgustovski petkov večer je v Zbilje privabil več tisoč obiskovalcev, ki so v okviru tradicionalne, tokrat že 61. Zbiljske noči peli, plesali in se zabavali do jutranjih ur.

Nasveti / torek, 1. september 2015 / 13:09

Polna luna

Ljudje imamo različna nagnjenja in veselje. Jaz se vsak mesec sproti veselim polne lune. Veselje traja že kakšna dva dneva prej in nekaj dni kasneje. Vrtne stole postavim tako, da imam neposreden p...

Mularija / torek, 1. september 2015 / 13:08

»Mokra« zabava za prvošolce

Kranjski prvošolci so v novo šolsko leto vstopili z zabavo ob bazenu, ki je bila namenjena izključno njim in njihovim najožjim družinskim članom. Ta dan je bil namreč kranjski letni bazen, na kater...

Nasveti / torek, 1. september 2015 / 13:07

Tanja odgovarja

Zanimajo me loto številke, zdravje, služba … za vso mojo družino.

Šport / torek, 1. september 2015 / 13:03

Zmaga Domžal in Zarice

Kranj – V osmem krogu prve slovenske nogometne lige Telekom so nogometaši Domžal gostovali v Celju in domače nogometaše premagali z 0 : 3. Na lestvici so na tretjem mestu. Naslednji krog bodo zarad...