In vendar se vrti

Včasih je bilo nevarno trditi, da se vrti Zemlja okoli Sonca. Za kaj takšnega so ljudje končali tudi na grmadi, vendar nasilje ni ustavilo napredka znanosti in resnice. Osemnajstega septembra leta 1819 pa se je rodil francoski fizik Jean Bernard Leon Foucault, ki je izredno natančno izračunal hitrost svetlobe, nevernim Tomažem pa tudi v praksi dokazal, da se Zemlja vrti.

Na vrhu pariškega Panteona je postavil velikansko nihalo. To je bila železna krogla s premerom šestdeset centimetrov, ki je bila obešena pod kupolo. Na spodnji strani je krogla imela ost, ki je segala skoraj do tal, tako da je zarisala svojo pot v pesek, s katerim so bila posuta tla. Kroglo so potegnili vstran in jo z vrvico privezali k steni. Ko se je vse pomirilo, so vrvico prežgali (če bi jo prerezali, bi zmotili nihanje) in nihalo se je spustilo v svoj prvi zamah. Ost je počasi nihala in začrtovala v pesku vedno nove in nove sledi. Smer nihanja se je sukala natanko toliko, kolikor je napovedoval račun za geografsko širino Pariza. Gledalci so tako dobesedno spremljali vrtenje Zemlje pod nihalom. Celoten obrat je trajal 31 ur in 47 minut.

Eden največjih fizikov in astronomov je bil Galileo Galilei. Podal je zakone prostega pada in odvrgel Aristotelovo prepričanje, da različno težka telesa padajo z različnimi hitrostmi. Ugotovil je Galilejev zakon ali zakon o vztrajnosti, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno po premici s stalno hitrostjo, če nanj ne deluje nobena zunanja sila, kar pravi tudi prvi Newtonov zakon.

Leta 1592 je postal profesor matematike na Univerzi v Padovi. Sestavil je svoj Galilejev ali nizozemski daljnogled in ga kot prvi uporabil za astronomska opazovanja. Z daljnogledom je odkril, da Rimska cesta razpade v ogromno število zvezd slabega sijaja, in tako ovrgel številne legende o njenem nastanku, saj o njeni naravi dotlej niso vedeli ničesar.

Gibanje Jupitrovih satelitov je prepričalo Galilea, da ne krožijo vsa nebesna telesa okrog Zemlje, kot je bilo tedaj splošno veljavno mnenje. Na osnovi svojih opazovanj je predvideval, da je v središču gibanja Sonce, Zemlja pa kroži okrog njega kot vsi drugi planeti.

Ker je podpiral Kopernikov sistem, je prišel v spor s cerkvenim naukom. Zato mu je leta 1616 inkvizicija prepovedala učiti, da se Zemlja vrti okoli Sonca in da je Sonce središče sveta. Izdal je svoj heliocentrični sistem, kar je bilo obsojeno kot heretično. Leta 1633 je bil v Rimu proces proti takrat sedemdesetletnemu Galileu. Njegov nauk je bil spoznan za heretičnega. Javno se je moral odreči tezi, ki nasprotuje Bibliji. Od leta 1757 so njegova dela spet dovoljena.

Pregovori in reki

Japonski pregovor: Revež nima prostega časa.

Francoski pregovor: Vse se da prenesti, razen brezdelja.

Italijanski pregovor: Kdor se ne prebudi ob pravem času, ostane zadaj.

Nemški pregovor: Kdor sam spi, ne more drugih buditi.

Smeh ni greh

Srečo je v shrambi pojedel vse piškote, ki jih je napekla mama.

Mama: »Kaj nisi nič pomislil na brata?«

Srečo: »Seveda sem. Ves čas sem se bal, da bo prišel v shrambo.«

Pijanec hoče plačati večerjo: »Imel sem zrezek, krompir, solato in vino.«

Natakar: »Solate vam ne bom zaračunal, ker so bile to rože.«