Čakajo le še vreme

Če država ne bo investirala v smučišča, smučanja v Sloveniji ne bo, pred začetkom smučarske sezone svarijo žičničarji.

Krvavec – Predstavniki slovenskih smučarskih središč, ki so se pred začetkom zimske sezone zbrali na Krvavcu, so pripravljeni na začetek smučarske sezone. Želijo si predvsem nizkih temperatur, ki bi jim omogočile pripravo snežnih površin z umetnim zasneževanjem. Večina smučarskih centrov naj bi prve smučarje sprejela takoj, ko bodo razmere to omogočale, po pričakovanjih torej prihodnji konec tedna ali pa sredi decembra. Smučanje pa bo po besedah žičničarjev v povprečju od evra do dva dražje kot lansko sezono.

Po besedah predsednice Združenja slovenskih žičničarjev Manuele Božič Badalič smučarski centri sicer vse bolj postajajo gorska središča, saj se že nekaj časa ne morejo več zanašati zgolj na zimsko sezono, temveč morajo goste privabljati vse leto. V letošnji poletni sezoni jim je kljub slabemu vremenu v maju uspelo z žičniškimi napravami prepeljati blizu milijona potnikov, s čimer jim je to statistiko uspelo povečati za 27 odstotkov, vendar Božič Badaličeva poudarja, da je v seštevek vključena tudi vzpenjača na ljubljanski grad.

Tudi zaradi vse večjega pomena poletne sezone se je začetek oktobra Združenje slovenskih žičničarjev pridružilo gospodarskemu interesnemu združenju Slovenija Outdoor, katerega osnovni namen je povezati vse »outdoor« produkte v Sloveniji pod krovno blagovno znamko, ki je pod svojim okriljem združila turistične produkte, kot so pohodništvo, kolesarjenje, smučanje in druge zimske aktivnosti, vodne športe, zračne športe in druge aktivnosti na prostem.

Kljub temu da se bodo v združenju posvetili promociji, pa žičničarji vse bolj računajo tudi na pomoč države. Pomemben premik jim je uspel s pobudo za spremembo zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, ki je trenutno v fazi usklajevanja na ministrstvih. »Ključna sprememba je, da bodo žičnice odslej uvrščene kot del javne infrastrukture,« je povedala Božič Badaličeva in dodala, »obetamo si, da bo zakon sprejet še letos, in bo za prihodnje leto država skozi različne proračunske postavke sofinancirala to dejavnost, kar tujina vsa leta že počne.«

Žičničarji so si enotni, da brez pomoči države tako draga in občutljiva dejavnost ne more preživeti. Kot pravi podpredsednik združenja in direktor RTC Krvavec, bi vsa slovenska smučišča v treh letih za investicije potrebovala okoli sto milijonov evrov, le na Krvavcu pa bi za izgradnjo akumulacijskega jezera in nove šestsedežnice, za kar že imajo gradbena dovoljenja, potrebovali okoli 37 milijonov evrov.

Na vprašanje, ali niso pričakovanja od države preveč optimistična, je Janša odgovoril: »Ne, niso. Če se ne to ne bo zgodilo, bomo morali prošnje kmalu nasloviti na ministrstvo za kulturo, saj bodo slovenska smučišča postala muzeji.«

Povprečna starost slovenskih žičniških naprav je namreč že presega trideset let, in kot opozarja Božič Badaličeva, so s tem že prebili mejo, ko vzdrževanje postaja predrago in naprave niso več rentabilne. »Gre za odločitev, ali bomo Slovenci še smučarski narod ali ne,« je zaključila predsednica združenja.