Ujme krojijo gospodarjenje z gozdovi

V zavodu za gozdove ugotavljajo, da v gozdnogospodarski enoti Poljane vse pogostejše naravne ujme in velika lastniška razdrobljenost otežujejo gospodarjenje z gozdovi. V minulem desetletju je posek poškodovanega in oslabelega drevja predstavljal več kot polovico celotnega poseka.

Poljane – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Poljane za desetletno obdobje 2018–2027. Načrt je do 17. septembra javno razgrnjen v prostorih krajevne enote zavoda za gozdove v Poljanah, javna obravnava načrta pa bo v četrtek, 13. septembra, ob pol osmih zvečer v lovskem domu Lovske družine Poljane v Poljanah. V času javne razgrnitve in na javni obravnavi bodo lastniki gozdov in drugi zainteresirani lahko dali na osnutek načrta pripombe in predloge.

Povečalo se je število solastnikov

Gozdnogospodarska enota Poljane obsega 8461 hektarjev, od tega je 5518 hektarjev gozdov, ki so skoraj v celoti v zasebni lasti. Razdrobljenost je velika, vseh zasebnih lastnikov je 1384, med njimi je 1114 lastnikov z manj kot pet hektarjev veliko posestjo in le 32 lastnikov, ki imajo od trideset do sto hektarjev gozda. »V primerjavi s prejšnjim desetletnim obdobjem v posestni sestavi zasebnih gozdov ni velikih sprememb, a odkar ni dovoljeno deliti parcel, manjših od pet hektarjev, se je povečalo število solastnikov,« ugotavlja Bogo Žun, vodja Krajevne enote Poljane, in poudarja, da veliko število manjših posestnikov poleg vse pogostejših naravnih ujm najbolj otežuje gospodarjenje z gozdovi.

Še nikoli toliko ujm

»V enoti Poljane še nikoli doslej posek poškodovanega in oslabelega drevja ni predstavljal več kot polovico celotnega poseka, kot je bilo to v minulem desetletnem obdobju. To je posledica ujm in z njimi povezane gradacije podlubnikov, « pove Matjaž Guček, ki je vodil izdelavo načrta, in našteva: v letih 2010, 2014 in 2016 so bile poplave, ki so poškodovale gozdne prometnice, v letih 2012 in 2013 suša, ki so jo občutili tudi gozdovi, v letu 2011 snegolom, ki je poškodoval večje količine listavcev, v letih 2013 in 2017 vetrolom, v letu 2014 žledolom, ki je poškodoval okrog sto tisoč »kubikov« drevja, v zadnjih treh letih se je v poškodovanih in oslabelih gozdovih pretirano razmnožil lubadar ... »Napad lubadarja je pojenjal, zdaj je le še nekaj manjših žarišč. Veliko zaslug za to imajo vestni lastniki, ki so se hitro lotili sanacije. Upam, da bomo posek zaradi lubadarja kmalu spravili v normalni obseg, to je na petsto kubičnih metrov na leto,« pove Bogo Žun in doda: »Žled in lubadar sta ''posekala'' tisto, česar niso lastniki, s tem pa sta marsikaterega lastnika tudi dokončno prepričala, da se starih, debelih smrek ne splača ''šparati'', ampak da jih je treba pravočasno posekati.«

Lastniki bi lahko sekali bistveno več

Tudi številke kažejo, da bi lastniki lahko sekali več. V minulih desetih letih bi lahko posekali 320 tisoč kubičnih metrov drevja, a so ga dejansko le 237 tisoč »kubikov«. »Z novim načrtom povečujemo možni posek na skoraj 396 tisoč kubičnih metrov, kar predstavlja v primerjavi s prejšnjim načrtom povečanje skoraj za četrtino,« pravi Matjaž Guček in pojasni, da tudi s tolikšnim povečanjem ne bodo »posekali« celotnega letnega prirastka in se bo lesna zaloga še povečala. »Načrt bo težko uresničiti. Lastniki bodo sekali več, če jih bodo k temu prisilile naravne ujme ali ekonomske razmere,« je prepričan Bogo Žun.

Gozdovi so v enoti Poljane v primerjavi z drugimi enotami na kranjskem gozdnogospodarskem območju dobro odprti z gozdnimi prometnicami, neodprtih ostaja približno 15 odstotkov gozdov, vendar pa v vsa območja gradnja prometnic po oceni gozdarjev tudi ne bi bila smiselna. V minulem desetletju so v enoti zgradili eno gozdno cesto dolžine 1450 metrov, za normalno gospodarjenje pa bi jih morali v prihodnje zgraditi še 7,6 kilometra.

Preveč debelega drevja

V zavodu za gozdove kot glavne probleme v enoti omenjajo vse pogostejše naravne ujme in pojavljanje lubadarja v poškodovanih in oslabelih gozdovih, veliko posestno razdrobljenost, prevelik delež debelega drevja, pomanjkljivo negovanje mladih sestojev, pogosto spreminjanje sistema sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del, velik »pritisk« rekreacije in nabiralništva na gozdni prostor, širjenje jelenjadi po območju in vse pogostejše pojavljanje divjih prašičev. »Še pred dvajsetimi leti smo v Poljanski dolini opazovali jelene kot čudo, zdaj so stalno navzoči in povzročajo škodo tudi v gozdovih,« pravi Bogo Žun.