Na Hrvaškem zanimanje za slovenščino

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 11. avgust 2018 / 13:56

Pravnik in zgodovinar dr. Dejan Valentinčič je v nedeljskem predavanju na Višarjah o Slovencih in vrednotah, ki nas združujejo, posebej celovito govoril o Slovencih na Hrvaškem. Zato, je dejal, ker je slovenska skupnost na Hrvaškem pogosto spregledana in tudi najmanj poznana. Na Hrvaškem, kjer ne ločujejo statusa avtohtonih in priseljenih manjšin – razlogi so v hrvaški politiki, ki ne želi dati številni srbski manjšini posebnega položaja, kar vpliva tudi na Slovence –, živi tako avtohtona slovenska manjšina na severu Istre, v reškem zaledju, v Gorskem Kotarju in v Medmurju ter ob rekah Kolpa in Sotla kot tudi Slovenci, ki so prišli na Hrvaško zaradi najrazličnejših poklicnih in drugih razlogov. Posebnost naše manjšine na Hrvaškem je tudi ta, da za razliko od manjšin v drugih sosednjih državah v preteklosti ni prihajalo do nasprotij med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. Na nekaterih območjih se jezika celo prelivata, najpogosteje žal v škodo slovenščine, saj nekateri skušajo s tem dokazati pripadnost hrvaški državi. So pa tudi zamolčane izjeme kot ustaška okupacija dela Slovenije in hrvaško državno in cerkveno nasilje na območju Razkrižja in Štrigove. Tudi najnovejši arbitražni sporazum je nekatere Slovence, ki želijo živeti v Sloveniji, postavil na hrvaško stran.

Politične napetosti med obema državama v zadnjem četrt stoletja so vse prej kot blagodejno vplivali na slovensko manjšino, ugotavlja dr. Dejan Valentinčič. Na popisu prebivalstva leta 1991 se je za Slovence izreklo 22.396 oseb, leta 2001 13.173 oseb in leta 2011 znova manj, le 10.517 oseb. Slovenci so bili leta 1990 omenjeni v hrvaški ustavi, iz katere so bili sedem let kasneje izbrisani, leta 2010 pa znova vrnjeni.

Delovanje Slovencev na Hrvaškem je povezano predvsem z delovanjem kulturnih društev. Trenutno jih je 16 in so povezana v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Najstarejši sta društvi v Zagrebu in na Reki. Obe mesti sta bili v preteklosti zelo »slovenski«. Leta 1890 je bilo med prebivalci Zagreba kar 15 odstotkov Slovencev, na Reki, kjer je sedem ulic še vedno poimenovanih po Slovencih, pa so imeli celo slovensko šolo. Dobrodošla pa je najnovejša organiziranost Slovencev na Hrvaškem na drugih področjih. Lani sta bili ustanovljeni vzorčna kmetija in Kmečka izobraževalna skupnost v Gorskem Kotarju ter EU korak na Reki. Posebej v podeželska društva se vključuje vedno več mladih, kar pa za mesta ni običaj. Po mnenju dr. Valentinčiča posebej veselita dva pojava: naraščajoče zanimanje za učenje slovenščine in za študij ter delo v Ljubljani. Zaradi boljših prometnih povezav je Slovenija bližja, krepi pa se tudi slovenska identiteta.