Kjer celo zidovi pripovedujejo zgodbe

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. julij 2010 / 06:00

Grajskemu mlinu v Grabčah so po več desetletjih propadanja pred leti vdahnili novo življenje. Bojan Preis se je namreč pod budnim očesom strokovnjakov in z izjemnim občutkom za kulturno dediščino lotil temeljite obnove, tako da mlin znova opravlja svojo funkcijo kot nekoč. V zgornjih prostorih mlina pa se bohoti pet luksuznih apartmajev, za najem katerih se zanimajo predvsem tujci.

Pred dobrimi desetimi leti, ko je kupil ruševino, ki je ostala od mlina, je bil objekt popolnoma opustošen, saj so na obisk hodili s sekiro, kot se je slikovito izrazil Bojan Preis. Njega pa je monumentalna stavba z bogato zgodovino pritegnila, zato se je obrnil na svojega strica, etnologa Borisa Kuharja, in profesorico arhitekture Živo Dev, da bi mu pomagala z nasveti pri prenovi. Pri prenovi mu je pomagal tudi takrat že upokojeni vodja kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Vladimir Knific. »Med drugim smo izdelali študijo, ki je pokazala, v kakšni obliki bi objekt lahko zaživel in kaj lahko od njega pričakujemo,« je pojasnil Preis. Pri prenovi ga je seveda vodil tudi ekonomski interes, zakaj bi sicer vlagal ogromna sredstva v kup propadajočega zidovja. Konkretnemu odgovoru, koliko je vložil v oživitev mlina, pa se izogiba. Tudi zato, razloži, ker je bilo veliko prostovoljnega dela, tega pa razumljivo nikakor ni mogoče objektivno ovrednotiti. Tako mlin, ki je pred kratkim prejel priznanje naša Slovenija 2010, danes ne ponuja zgolj luksuznih namestitev, ampak vsak obiskovalec ob tem dobi tudi zgodbe. In kot se za tako star mlin spodobi, tudi zgodbo o duhovih oziroma duhu mlinarja, če smo natančnejši, ki odganja nedobronamerne obiskovalce.

»Pred začetkom prenove smo objekt natančno pregledali, ob čemer smo ugotovili, da se nobena stena ne križa z drugo v pravem kotu. Ta stavba je zloženka. V osnovi je bil tu najprej manjši mlin, katerega ostanki so jasno vidni, pred tem pa je verjetno tu stala zgradba že v rimskem času, saj smo ob sanaciji temeljev odkrili kurišče z izvodom toplega zraka, kakršno je bilo značilno za stavbe iz tistih časov,« je razložil Bojan Preis. Številna presenetljiva odkritja so si potem kar sledila. V zidu so med drugim našli odprtino, skozi katero je včasih tekel potok, kar so spremenili že leta 1840. Zato domnevajo, da so bila mlinska kolesa nekaj časa pokrita. »To pomeni, da so lahko mleli tudi v zimskem času, kar sicer ni mogoče, ker se na kolesih nabere led. Tudi od tod je verjetno izviral del bogastva tega mlina, ki se izraža v sami stavbi,« je pojasnil Preis. Mlin v sedanji velikosti naj bi na tem mestu stal že leta 1455. »Ko smo pregledovali objekt in odstranjevali odpadajoč omet, so se vse te faze zelo natančno pokazale. Zato imamo zgodovino rasti te hiše natančno obdelano,« pravi Preis. Našli so celo sledove križarjev oziroma vitezov templjarjev. »Eden njihovih razpoznavnih znakov je bil, da so vse delali obrnjeno, in tako je zapisana tudi ena od letnic na pragu,« je razložil Preis. Ohranile so se tudi črna kuhinja in stare lesene stopnice iz gorjanske cerkve, ki jih je tedanji lastnik dobil v zameno za nove kamnite v cerkvi. »Tiste so že odstranili, ker so bile povsem dotrajane, lesene pa smo obnovili,« ponosno pove Preis. Kot posebno zanimivost pokaže še napis Bojan, ki se je pojavil na klopi, ko so odstranili več plasti barve in kup žebljev, črka B pa se je ob njihovi obnovi pojavila tudi na vratih. »Naključje je, da je tudi meni ime Bojan. Razložili so mi, da je bilo do prihoda Francozov ime Bojan zelo pogosto slovansko ime. Francozi so bili prav tako okupatorji, ne glede na to kaj so prinesli tudi dobrega. In ker je pri njih značilno ime Božan oziroma Lepi Žan, ki se je pisalo Bojan, so to ime prenehali uporabljati vse do leta 1948.«

V pritličju stavbe pa so povsem obnovili stari mlin s stopami, ki zdaj znova deluje, čeprav so sicer to dejavnost opustili že pred več kot štiridesetimi leti. »Leta 2003, ko sem pripravil dan odprtih vrat, so me obiskali drugi mlinarji in dejali, da sem zdaj tudi jaz v njihovem cehu. To je najstarejši delujoči ceh, ki izvira iz Asirije štiri tisoč let pred našim štetjem. Njegovo delovanje ni bilo nikoli prekinjeno,« je razložil Bojan Preis. Posebno ponosen je na to, da je ta čas v vsej Sloveniji po njegovih podatkih le še pet takih mlinov, kjer za pogon mlinskih kamnov uporabljajo vodo. Imajo štiri proizvode, pravi Preis, in sicer gladko in graham moko ter grajs in otrobe. Kakšen je izplen pri takem mletju, Preis ponazori s podatkom, da iz sita pade približno kilogram moke na uro. Tržijo pa tudi pet luksuznih sob oziroma apartmajev, in sicer predvsem v tujini. »Zaradi višjega cenovnega razreda smo imeli namreč doslej le pet odstotkov slovenskih gostov,« je razložil Preis.