Zlatoporočenca Janežič

Besedilo: Janez Kuhar
Kategorija: Razvedrilo / / 19:21

V soboto, 21. julija, sta zakonca Ana in Vinko Janežič v družbi domačih, sorodnikov in sosedov iz soseske Na vrtovih ter v prisotnosti župnika Pavla Juhanta praznovala petdeseto obletnico poroke. Praznovali so doma na Spodnjem Brniku.

Slabo vreme zakoncema Janežič ni preprečilo, da ne bi speljala piknika in kratke obnovitve zakonske zveze oziroma poročnega obreda. Opravil ga je župnik Pavle Juhant, Vinko pa je dejal: »Da človek doživi zlato poroko, mora imeti v življenju mnogo sreče in varstvo svojega angela varuha.«

Vinko Janežič se je rodil 9. julija 1945 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. V družini je bilo sedem otrok, pet fantov in dve dekleti. Od fantov je bil Vinko najmlajši, najstarejša Marinka jih ima 87 in najmlajša Ani sedemdeset, štirje bratje pa so že pokojni. Mama Ana je bila gospodinja, oče Franc pa je znal opravljati najrazličnejša dela. Vsega se je uspešno lotil, tako da sta z mamo, ki je veliko hodila v »taberh«, pomagati kmetom in pospravljati v šoli, lahko preživljala sedemčlansko družino.

Osnovno šolo je obiskoval v Zalogu in jo dokončal v Cerkljah. Zaposlil se je v Trgovskem podjetju Krvavec v Cerkljah in vajeniško dobo opravljal v delikatesi pri Radanoviču v Cerkljah. Zanimivo je, pravi Vinko, da se je takoj, ko se je izučil za trgovskega pomočnika in odšel v »ta spodnjo« trgovino v Cerkljah, v delikatesi pričela učiti trgovskega poklica njegova bodoča žena, a se takrat še nista poznala.

Že kot otrok pa je Vinko kazal talent za petje in igranje. Tako je v Zalogu odigral nekaj glavnih vlog v dramski sekciji, prepeval je v zboru, nato pa leta 1962 s prvo plačo kupil kitaro. Še istega leta je nastal ansambel. Domačini so jih poimenovali kar Veseli trgovci, ker so bili vsi v zasedbi trgovski pomočniki. Vinko je že drugo leto zamenjal kitaro za trobento in tako je nastal klasični kvintet. Trgovci pa letos praznujejo že 55. rojstni dan.

Vinko je imel 18 let, ko je prevzel trgovino v Zalogu, leta 1964 postal v podjetju najmlajši poslovodja v Preddvoru, konec leta pa odšel na služenje vojaškega roka v Srbijo. Po vrnitvi iz JLA je leta 1966 prevzel trgovino v Struževem, v decembru pa oddelek v skladiščih Živila Kranj pri železniški postaji v Kranju. Leta 1963 je namreč trgovsko podjetje Živila prevzelo podjetje Krvavec. Leta 1972 je postal vodja vseh skladišč v Živilih, kasneje tudi novih v Naklem. Upokojil se je julija 2003.

Ana Slemc pa je bila rojena v Dvorjah pri Cerkljah 20. februarja 1947. V družini je bilo šest otrok, štirje fantje in dve dekleti. Zgodaj jim je umrl oče, tako da je mama Ana sama skrbela in preživljala veliko družino. Po mamini smrti je kmalu odšel od doma tudi najstarejši sin Tone. Sedaj brata živita v tujini: eden v Braziliji, drugi – Peter – pa v New Jerseyju. Peter se je s svojo življenjsko sopotnico Barbaro tudi udeležil zlate poroke. Ana pa je šla po zaključeni osnovni šoli v trgovsko šolo in nato do upokojitve ostala zvesta delavka v podjetju Živila.

Vinko in Ana sta se poročila 20. julija 1968 v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Cerkljah. Na isti dan se je poročila tudi Anina sestra Marina z Jožetom Kržičem.

Takoj po poroki sta Janežičeva odšla stanovat na Spodnji Brnik, kjer je bil poročen Vinkov brat. Kupila sta parcelo in zgradila novo hišo. Danes z njima živi še starejši sin Krištof z družino.

Svojo ljubezen pa sta Janežičeva okronala z rojstvom treh otrok: Krištofa, Klemena in Nataše. Danes jima življenje lepša še sedem vnukov. Najstarejša je Tajda, nato pa sledijo Urban, Jernej, Tinkara, Ažbe, Tian in najmlajši navihani Lan. Pravita, da ko ju obiščejo, se jima razvedri obraz in zapoje srce.