Jezersko in meja

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / sreda, 1. avgust 2018 / 09:02

Že drugič v nekaj letih je z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in službe vlade za evropske zadeve in kohezijsko politiko prišla pobuda o spremembi meje med občinama Jezersko in Kamnik, ki bi kamniški občini in z njo osrednjeslovenski regiji omogočila dostop do avstrijske meje in s tem evropskega denarja za čezmejne projekte. Šlo naj bi za dodatnih dvajset milijonov evrov, ki bi jih lahko Slovenija črpala iz teh virov. S popravkom meje bi Občina Jezersko odstopila Kamniku del nenaseljenega skalnatega gorskega sveta in v zameno dobila prav tolikšen kos ozemlja v visokogorju. Kamnik bi tako dobil petsto metrov meje z Avstrijo, Jezersko pa s popravkom meje ne bi ničesar izgubilo.

Takšna je razlaga ministrstev in drugih državnih organov, ki so na junijsko sejo občinskega sveta na Jezersko poslala svoje odposlance, da bi sedmerici svetnikov pojasnili smisel zamenjave ozemlja ob meji. Svetniška ekipa, ne dosti drugačna od tiste pred nekaj leti, ki je tedanji predlog ostro zavrnila, mu je bila tudi tokrat nenaklonjena. Toda že čez dva tedna ob ponovnem sklicu so si nekateri svetniki premislili in spremembi meje prižgali zeleno luč. Župan Jurij Rebolj temu dejanju pripisuje državotvorni pomen in ga razume kot izraz dobrih sosedskih odnosov, poleg tega pa država v zameno ponuja pospešeno reševanje odprtih vprašanj.

Pa Jezersko s spremembo meje res ne bo ničesar izgubilo? Veliko Jezerjanov temu ne verjame, kar 147 se jih je namreč podpisalo pod pobudo prvopodpisanega Primoža Murija, občinskega svetnika, ki je bil glede pobude na občinskem svetu preglasovan. Zahtevajo razpis referenduma o tem vprašanju. Občina Jezersko ob spremembi meje izgubi mejo s Solčavo in jo ohranja v eni sami točki, izgubi tako tudi stik s savinjsko in tudi vzhodno kohezijsko regijo, stik z njima izgubi tudi celotna gorenjska regija. Bo zgolj točka na tromeji med Jezerskim, Kamnikom in Solčavo dovolj za morebitno sodelovanje na razpisih? Podpisnikom se tudi ne zdi prav, da bi status obmejne regije dobila osrednjeslovenska regija, ki je zaradi svoje osrednje lege že sicer v boljšem položaju v primerjavi z manj razvitimi obmejnimi občinami. Tudi se jim ne zdi prav, da se o mejah odloča s tako lahkoto, zato tudi zahteva po referendumu, češ naj svoje pove vse prebivalstvo, ne zgolj sedem ljudi, ki pri tem še niso popolnoma enotni. In slednjič: ne verjamejo v dobre namene države, da bo pospešila reševanje odprtih vprašanj na Jezerskem. Že z menjavo oblasti te obljube lahko hitro zvodenijo. Tako pa naj se izkaže volja ljudstva: v referendumskem postopku bo tudi priložnost za širše soočenje različnih pogledov na spremembo meje.