Ribez spet popularen
Gorjansko območje je bilo nekdaj znano po pridelavi ribeza, saj je ta dejavnost prinašala ogromne zaslužke, danes pa se s tem ukvarjajo le še trije. Med njimi je s 550 grmi tudi Tilen Soklič iz Krnice.
Krnica – Črni in v majhnem delu tudi rdeči ribez je Tilen Soklič na parceli, veliki skoraj pol hektara, zasadil pred tremi leti, tako da so ga letos drugič obirali. »Ker je nasad še mlad, smo ga pridelali okrog štiristo kilogramov, v dveh do treh letih pa računam na do tri tone pridelka,« je razložil Soklič, ki sicer ne pričakuje, da bo to prinašalo take zaslužke kot v najboljših časih, ko je kmet z zaslužkom od ene letine lahko kupil recimo nov traktor. »Vendar pa se ljudje znova vedno bolj zavedajo pomena zdrave domače hrane in tako je vedno večje povpraševanje tudi po ribezu,« je pojasnil Soklič, ki poleg ribeza goji še beluše, česen in čebulo.
Ribez naj bi v Gorjah po pripovedovanju nekaterih začeli saditi že pred drugo svetovno vojno, drugi pa trdijo, da šele po njej. V Gorjah, sploh na Poljšici, naj bi bila po Sokličevih besedah zelo ustrezna senčna lega za gojenje ribeza, zaradi česar ne rodi prezgodaj in je torej manj nevarnosti za pozebo. »Zagotovo se je največ ljudi s pridelavo ribeza ukvarjalo v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na posameznih kmetijah pridelali tudi do šest ton ribeza na leto, že konec sedemdesetih let pa so ga začeli opuščati,« je pojasnil Soklič. Razlog so bile bolezni, ki so se začele pojavljati v nasadih, pojavila pa se je tudi konkurenca pridelovalcev iz vzhodnoevropskih držav s precej nižjimi cenami. Kmetijska zadruga Bled, ki je prej odkupila skoraj ves pridelek, je prenehala odkupovati, zato številni v pridelavi ribeza niso več videli priložnosti. »Danes je tudi tako, da nihče več ne bi delal, in gledajo predvsem na to, kaj se splača,« pravi Soklič in dodaja, da pri ribezu vsekakor ni računati na hiter zaslužek, saj zahteva ogromno dela, predvsem ročnega. »Spomladi ga je treba obrezati, med grmi je treba kositi, dovažati vodo za namakanje, potem pa ga še ročno obiramo.« Sam je uspel pridobiti že precej kupcev za svoj pridelek, zaveda pa se, da bo treba v prihodnje del pridelka tudi predelati. »Sam sem se v gojenje ribeza podal predvsem zato, da bi iz njega prideloval vino,« priznava Soklič in dodaja, da namerava prihodnje leto registrirati dopolnilno dejavnost, da bo lahko prodajal tudi izdelke iz ribeza. »Doma smo že poskusili, v kaj bi ga bilo mogoče predelati. Za zdaj bomo iz njega izdelovali liker, marmelado in sok,« je razkril prihodnje načrte.