Blejska maša za današnji čas

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 10. julij 2018 / 10:00

Festival Bled ta teden prehaja v drugo polovico, v kateri se bo do 17. julija zvrstilo še osem koncertnih večerov. V nedeljo je s krstno izvedbo Blejskega misala navdušil slovenski bard Jani Kovačič v družbi s harmonikarjem Klemenom Lebnom.

Bled – »Začnimo tam, kjer se je vse začelo,« je z uvodno molitvijo, Molbo 1 in odrešenikovim samoizpraševanjem, kdo, kaj in zakaj je, zbrano publiko v intimnem vzdušju malega prireditvenega prostora v Festivalni dvorani v svoj Blejski misal popeljal Jani Kovačič, profesor in glasbenik, filozof besede, ki v svojih pesmih na največkrat kritičen in hkrati duhovit, včasih tudi ciničen način opazuje ta naš ljubi svet – kam gre in mi, kakopak, z njim. Tokrat je stare zgodbe človeštva in misli o našem aktualnem bivanju zložil v en in edini Blejski misal, ki ga je pripravil in krstno izvedel prav na, kot se za mašo spodobi, nedeljskem koncertnem večeru v okviru Festivala Bled.

Kovačič je v Blejski misal zapisal 23 besedil – letošnji festival je namreč 23. po vrsti – in vanje povezal različne elemente, od citatov, nabožnih zgodb do pesmi v različnih pesniških oblikah. Pri tem se opira na srednjeveško vagantsko karnevalskost in z mešanico sodobnih in starih zgodb gradi nastop. Ni scene, ni spektakla, so le zgodbe z Janijem Kovačičem, njegovo kitaro in glasom ter harmonikarjem Klemenom Lebnom, ki mu vseskozi drži zvočno podporo v dramatičnosti ali pa blaženju povedanega oziroma zapetega.

Besedila je pisec »koval« po starih melodijah, večinoma srednjeveških, pa tudi ljudskih pesmih, ne manjka niti kakšna kancona ali romanca. V njih opisuje razne prilike, oprte na človekovo življenje in medosebne odnose, vanje pa vključuje tudi sodobne teme. Tako v Dies irae poje: »Plastična so nam že morja, / muči nas ozonska skorja, / od smoga videt ni obzorja ...«, v pesmi Palästinalied spremljamo aktualno palestinsko vprašanje, v psalmu B.O.G. izstopa ničejanski »Bog je mrtev in vse se sme ...«. V pesmi Po smrti se živi premaga smrt »… kdor nikoli niti živel ni, / ta po smrti težko da živi ...« in v Vražji samega vraga »Vrag naj jaše si pajdaše, / za svobodo se živi, / kdor pač ne zaupa vase – / ta svobode vreden ni! (vsi citati so iz omejene od avtorja signirane izdaje Blejskega misala, 13. od skupaj 23 izvodov. V mašo je Kovačič vključil tudi svojo različico nabožne pesmi, kot je Marija osem žalosti, še bolj srce parajoča je Balada o Uršuli, zgodba o eksekuciji Urše, ki je pod pezo družbene nesprejemljivosti nezakonskega otroka storila detomor.

Še in še je v intimnem vzdušju ob svečah, kitari, harmoniki in značilnem glasu Janija Kovačiča uživala tokratna publika, ki si je besedila prebirala na dveh večjih panojih v ozadju. Tako nam bilo težko prepevati refrena pesmi o ljubezni z naslovom In če bom kdaj. Tako smo si v nedeljo prislužili tudi dodatek. Saj ima vsaka maša dodatek, mar ne – v resničnem življenju.

Festival se danes zvečer nadaljuje v Viteški dvorani na Blejskem gradu z nastopom družinskega Tria Rupnik, ki ga sestavljajo sestra in brata – violinistka Manca, violončelist Nejc in pianist Anže. Jutri, v sredo, 11. julija, bo v cerkvi sv. Martina sledil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, v petek pa se bosta predstavila brata violinist Sandor in violončelist Adam Jávorkai. V zadnjih festivalskih dneh bodo nastopili še slovenska fusion skupina Moonlight Sky, naslednji dan, 16. julija, pa se na Festival Bled že tradicionalno vrača zasedba čelistov Cello attacca, tokrat z glasbo pod naslovom South American Getaway. Za zaključek bo 17. julija na sporedu še muzikal Sneguljčica, katerega avtorica je Alenka Gotar, v njem pa nastopajo učenci njene pevske šole. Prihodnjih deset dni se na Bledu torej obeta še pester festivalski program.