Svet čaka name. In na Elan.

»Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan,« so besede ustanovitelja Elana Rudija Finžgarja. Elan v Begunjah že več kot sedem desetletij pomembno soustvarja zgodovino alpskega smučanja. In zdaj je ta zgodovina dobila svoj prostor v Alpskem smučarskem muzeju Elan.

Štiriindvajsetega septembra 1945 je Rudi Finžgar ustanovil zadrugo za izdelavo športnega orodja Elan. Zbral je devet sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so podpisali ustanovitveno izjavo in s tem ustvarili zametke kasnejšega Elana. Kot pravi Tomaž Šlibar, vodja novega Alpskega smučarskega muzeja Elan, je bil Elan v resnici eno prvih zagonskih podjetij. Ustanovitelji niso delali za denar, ampak predvsem z veliko entuziazma; od tod tudi besede Rudija Finžgarja, ki je dejal: »Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan.« In res, Elan je že takoj po ustanovitvi začel hitro rasti, po samo pol leta je bilo v zadrugi že 44 zaposlenih. Hitro so širili proizvodnjo in že pozimi leta 1950 so začeli svoje izdelke izvažati, prvi par smuči denimo v Belgijo. Skozi desetletja je Elan – kljub menjavanju lastnikov in vzponom in padcem v poslovanju – utrjeval sloves smučarskega inovatorja in postavljavca novih smernic. Na trg je poslal vrsto izdelkov, ki so s tehnologijo, obliko in tehničnimi lastnostmi spreminjali zgodovino alpskega smučanja.

Vse to, kar so v preteklosti dosegli, pa tudi to, od kod črpajo navdih za prihodnost, je na ogled v Alpskem smučarskem muzeju Elan, ki so ga uredili v sklopu tovarne v Begunjah. Osnova za nastanek muzeja je bila občasna razstava Z Elanom do zvezd, ki so jo ob sedemdesetletnici Elana pripravili v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri. Po besedah Tomaža Šlibarja je dobršen del predmetov, ki so na ogled v muzeju, našel v Elanu, shranjevali pa so jih tudi elanovci, zlasti nekdanji zaposleni, ki so skozi vso zgodovino čutili močno pripadnost podjetju. Elan namreč ni samo tovarna in biti elanovec ni le služba, temveč gre za pripadnost, navezanost, ponos ... Na koncu se je nabralo toliko gradiva, da bi lahko napolnili več muzejev, je povedal Šlibar in dodal, da so se tudi zato odločili osredotočiti predvsem na smučarsko zgodovino Elana.

Med razstavnimi eksponati so tako predmeti, ki so zaznamovali Elanove tekmovalne uspehe, zlasti smuči, od skakalnih, s katerimi je Baldur Preiml leta 1968 priskakal sploh prvo medaljo za Elan, do smuči, s katerimi je vso kariero smučal Ingemar Stenmark, ki je zmagal na 86 tekmah svetovnega pokala. V muzeju je na ogled originalni par smuči, s katerimi je leta 1976 dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. »Nanje imam dobre spomine, saj sem z njimi tudi večkrat zmagal,« je povedal legendarni Stenmark ob odprtju muzeja. A dodal, da danes z njimi bržkone sploh ne bi več znal smučati, ker so tako ozke in dolge ...

Nekaj eksponatov v muzeju je pripadalo Stenmarkovemu velikemu tekmecu Bojanu Križaju, ki je z elankami dosegel sploh prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu. »Vesel sem, da sem del Elanove zgodovine,« je poudaril Križaj in dodal, da ni nikoli razmišljal o menjavi opremljevalca, saj so tako za razvoj kot za servis skrbeli vrhunski strokovnjaki.

Zanimiv skok v preteklost predstavljajo smuči, s katerimi so v mladosti številni Gorenjci rezali zavoje v Krpinu, na Zatrniku, na Voglu ... Razstava pa obiskovalca popelje tudi v sodobnost, z vrhunskimi smučmi, za katere Elan danes prejema najvišja priznanja za smučarske inovacije.

V muzeju so posebno zanimivi interaktivni elementi. Tako vsak obiskovalec lahko sam poskusi, kako se sestavi smučka; skozi celoten postopek ga v štirih jezikih vodi interaktivni posnetek. Posebej zanimiv je tudi smučarski simulator, na katerem se obiskovalci »poženejo« po virtualni tekmovalni progi. V muzeju si je mogoče ogledati tudi legendarne posnetke voženj tekmovalcev na Elanovih smučeh, številne fotografije, pokale, priznanja ...

Del muzeja, ki se skupaj razteza na skoraj dvesto kvadratnih metrih v dveh nadstropjih, je namenjen tudi drugim Elanovim vrhunskim izdelkom, med drugim telovadnemu orodju, plovilom, jadralnim letalom ...

Muzej je odprt vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, obiskovalci si ga lahko ogledajo individualno, pripravljajo pa tudi vodene oglede.