Vojaška ubojna sredstva

Po podatkih državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi RS (NUS) je bilo v letu 2017 zbrano 3299 kosov oz. 9474,26 kg, v 2018 pa že 1183 kosov oz. 2191,17 kg vojaških neeksplodiranih ubojnih sredstev na ozemlju RS, ki jih je enota NUS strokovno uničila.

Raztresena vojaška eksplozivna ubojna sredstva po slovanskem ozemlju iz časov prve in druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne še vedno pobijajo in pohabljajo naše civilno prebivalstvo. Ena zadnjih nesreč z zelo težkimi posledicami je bila v juniju leta 2013, ko je moškemu odtrgalo obe roki, smrtna pa v mesecu februarju letos, ko je ob eksploziji minometne mine iz druge svetovne vojne umrl moški.

Civilni invalidi vojn Slovenije smo osebe, ki smo največkrat kot otroci, pogosto v zelo rani mladosti utrpeli telesne poškodbe zaradi eksplozij odvrženih, raztresenih vojaških ubojnih sredstev. Sredstvo je največkrat eksplodiralo v roki ali neposredni bližini povsem nezaščitenih in nič hudega slutečih otrok; zato so posledice preživelih med vsemi vojnimi poškodovanci najtežje in najbolj dramatične: pogosto slepota, tudi z amputacijo okončin, sama amputacija ali huda deformacija okončin in telesa, vedno pa je ostalo v telesu veliko kovinskih drobcev po eksploziji sredstva, kar ima težke posledice za trajno slabšanje zdravja in kasnejših morebitnih preiskav in zdravljenj (prepoved magnetne resonance in bioresonance).

V letih po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji okoli 23.000 civilnih vojnih poškodovancev (CIV). Danes nas je še malo pod tisoč, od tega pet težkih invalidov v starosti do 28 let.

CIV imamo svojo organizacijo od leta 1970. Delujemo v šestih društvih, povezanih v Zvezo društev civilnih invalidov vojn Slovenije (ZDCIVS). Bistvene vsebine našega delovanja so: aktiviranje ostalih psihofizičnih zmožnosti in socialna vključenost naših invalidov, v dialogu z državo pa zagotoviti pošteno nadomestilo za izgubljeno zdravje oz. izgubljene psihofizične zmožnosti zaradi poškodb.

Za nastanek vojn je odgovorna družba, ker ljudje nočemo dogovorno razreševati medsebojnih konfliktov interesov, tako od najožje do najširše asociacije medsebojnega sodelovanja v svetu. Do vojn pripelje slaba politika zaradi premalo sposobnih politikov, kar pa države udejanjajo. Zato so države odgovorne osebam, ki so poškodovane v vojnah in v zvezi z vojnami.

CIV Slovenije smo določili 26. junij, dan agresije JLA na Slovenijo, kot naš dan civilnih invalidov vojn Slovenije, ker je tudi vsak od nas doživel agresijo na svojo osebo.

Letos bomo naš dan obeležili 14. junija 2018 s srečanjem civilnih invalidov vojn – živih spomenikov na človeško brezumje iz celotne Slovenije v Trebnjem.

Naš slogan je – Nikoli več vojn.

Mag. Adolf Videnšek, predsednik ZDCIVS