Surova poslastica

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Izleti GG / / 21:08

Amsterdam (1)

Eden najlepših načinov spoznavanja novih dežel je prek okušanja njihovih lokalnih specialitet. A če ob Nizozemski večina pomisli predvsem na različne vrste sira, pa sirne plošče še zdaleč niso višek njihove gastronomske ustvarjalnosti. Pravo kulinarično poslastico znajo ustvariti tudi iz surove ribe. In zato se je v Amsterdamu nujno ustaviti tudi ob ribjem kiosku, kjer vam postrežejo surove slanikove fileje ali haringe.

Ena zadnjih tradicionalnih stojnic s haringi je Frens Haringhandel, ki že skoraj tri desetletja vztraja na Koningspleinu v neposredni bližini cvetlične tržnice. Chris in Liesel Frens sta stojnico s slaniki postavila že leta 1986 nedaleč od kraja, kjer zdaj stoji že od leta 1995. V družinski posel sta zadnja leta vpeta tudi njuna sinova Jasper and Ruben. Kot že ime pove, osrednje mesto v njihovi ponudbi zavzemajo slaniki, čeprav so se jim sčasoma pridružile še druge vrste rib in zdaj ponujajo tudi druge nizozemske specialitete, kot so recimo nizozemski rakci ali lososovi zvitki, pa tudi dimljene ribe in ocvrto trsko ter še marsikaj je mogoče najti na njihovem meniju. Medtem ko Jasper Frens pripravlja porcije haringov, v katere zatika zobotrebce z nizozemsko zastavico, njegova mama Liesel iz slanice neutrudno jemlje surove ribe in jih z izkušenimi hitrimi gibi drugo za drugo očiščene polaga na pult. Na vprašanje, koliko rib je tisti dan že očistila, se samo široko nasmeje: »Veliko.«

Haringe, razloži Jasper Frens, je mogoče jesti na več načinov. Tradicionalno se je jedel takole – nagne glavo daleč nazaj in si surovi file slanika podrži nad široko odprtimi usti. V tem primeru so pogoltnili kar celo ribo naenkrat, a ker njihov kiosk obiskuje tudi vse več turistov, so postrežbo malce prilagodili, tako da je zdaj uživanje surovih rib nekoliko »prijaznejše«. Slanikov file namreč razrežejo na manjše grižljaje in bogato obložijo s kislimi kumaricami in na kocke narezano čebulo. Treba je priznati, da gre riba tako veliko lažje po grlu, saj priloge kar malce zakrijejo ne samo okus, ampak tudi vonj po surovi ribi. Vsekakor je okus surove ribe zelo zanimiv, če je tudi dobra, pa je verjetno stvar posameznika. O okusih se ne razpravlja, to so vedeli že stari Rimljani.