Na srečanju osnovnošolcev s starostniki v Domu upokojencev Kranj so razmišljali o šolanju v preteklosti in danes. / Foto: Tina Dokl

Šola nekoč in danes

V sklopu prireditev ob Tednu otroka so preteklo sredo v Domu upokojencev (DU) Kranj pripravili srečanje osnovnošolcev s starostniki, na katerem so razmišljali o šolanju v preteklosti in danes.

Srečanja, ki jih vsako leto pripravljajo v kranjskem domu upokojencev, so namenjena druženju mladih in starejših, ob čemer pa se marsikaj tudi naučijo, je poudarila predsednica Društva prijateljev mladine (DPM) Kranj Jana Kovač. Vsebina tokratnega srečanja se je po besedah Franca Kržana iz DPM Kranj navezovala tudi na temo letošnjega otroškega parlamenta, na katerem se bodo posvetili šolstvu in šolskim sistemom.

»Pozorno poslušajte starejše, saj se lahko od njih ogromno naučite. Tudi to, da je bilo včasih vse drugače, predvsem je bilo več medsebojnega druženja,« je na začetku učencem svetovala direktorica DU Kranj Zvonka Hočevar. Tako za učence kot stanovalce doma upokojencev so pripravili vprašalnike, na podlagi katerih so ugotavljali, kako je bila šola videti nekdaj, ko je marsikdaj »pela« tudi šiba, kako jo vidijo današnji mladi in kako si jo predstavljajo v prihodnosti, je povzel Franc Kržan. Učenci so z zanimanjem prisluhnili spominom starejših na njihova šolska leta. »Pri nas ni bila gospa učiteljica, ampak tovarišica,« je razložil Matevž Krt in dodal, da je bilo sicer v šoli zelo »fletno«, včasih pa so bili tudi tepeni. Sploh, če so kakšno »ušpičili«, saj so radi ponagajali učiteljicam, še rajši pa sošolkam, ki so jih ciljali s fračami. Peresnice niso bile take kot danes, ampak lesene, v njih pa so imeli med drugim spravljen peresnik in črnilo. Rezka Avguštin pa je priznala, da se šole zelo slabo spominja, saj so takoj po drugi svetovni vojni več delali kot hodili v šolo. Danes so otroci v šoli po njenem marsikdaj preveč obremenjeni, kot lahko opaža pri svojih štirih vnukinjah. Pogreša pa tudi več discipline v šolah. In kako si šolo nekoč predstavljajo današnji učenci? »Včasih se niso mogli vsi šolati, zato niso bili tako izobraženi, kar so nekateri izkoristili,« je razmišljala Nikolina Ninić iz OŠ Franceta Prešerna Kranj. Ema Maček Jerala pa je ugotavljala, da so bili učitelji včasih veliko bolj strogi, saj so učence tudi fizično kaznovali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 13. november 2013 / 18:57

Sodelavka za zgled

Ravno sem začel podcenjevati gorenjski veter, že mi je odpihnil vrtno garnituro, ptičjo hišico, senčnik, vse otrokove igračke, rože z okenskih polic in prevrnil vsa kolesa. Večino stvari s...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 15:24

Moja večna strast je psihologija

Napovedovalcem vremena se pogosto zgodi, da jih mimoidoči pocukajo za rokav in povprašajo za vreme. Tudi 23-letna Kranjčanka Pia Škofic, ki se je jeseni pridružila ekipi Planet TV, ni nobena izjema...

Bohinj / ponedeljek, 19. januar 2015 / 14:52

Bohinjci za dolgoročno sodelovanje z železnicami

Turizem Bohinj je podpisal pogodbo o sodelovanju s Slovenskimi železnicami.

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 14:49

NFD Holding iz prisilne poravnave v stečaj

V postopku prisilne poravnave je 25 upnikov prijavilo za 65,7 milijona evrov terjatev, med največjimi upniki sta tudi Sava in Gorenjska banka.

GG Plus / ponedeljek, 19. januar 2015 / 14:48

Ko igram iz srca, ne iz glave

Vesna Slapar je prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke v zadnjih letih, predvsem za vlogo trinajstletne deklice s posebnimi potrebami v uprizoritvi Pri Hlevarjevih, ki so jo v Prešernovem gleda...

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 13:27

Država manj za zavarovanje

Država je za zavarovanje nasadov, posevkov in plodov znižala prispevek k premiji s 40 na 20 odstotkov, za živali in ribe pa s 30 na 20 odstotkov.