Na srečanju osnovnošolcev s starostniki v Domu upokojencev Kranj so razmišljali o šolanju v preteklosti in danes. / Foto: Tina Dokl

Šola nekoč in danes

V sklopu prireditev ob Tednu otroka so preteklo sredo v Domu upokojencev (DU) Kranj pripravili srečanje osnovnošolcev s starostniki, na katerem so razmišljali o šolanju v preteklosti in danes.

Srečanja, ki jih vsako leto pripravljajo v kranjskem domu upokojencev, so namenjena druženju mladih in starejših, ob čemer pa se marsikaj tudi naučijo, je poudarila predsednica Društva prijateljev mladine (DPM) Kranj Jana Kovač. Vsebina tokratnega srečanja se je po besedah Franca Kržana iz DPM Kranj navezovala tudi na temo letošnjega otroškega parlamenta, na katerem se bodo posvetili šolstvu in šolskim sistemom.

»Pozorno poslušajte starejše, saj se lahko od njih ogromno naučite. Tudi to, da je bilo včasih vse drugače, predvsem je bilo več medsebojnega druženja,« je na začetku učencem svetovala direktorica DU Kranj Zvonka Hočevar. Tako za učence kot stanovalce doma upokojencev so pripravili vprašalnike, na podlagi katerih so ugotavljali, kako je bila šola videti nekdaj, ko je marsikdaj »pela« tudi šiba, kako jo vidijo današnji mladi in kako si jo predstavljajo v prihodnosti, je povzel Franc Kržan. Učenci so z zanimanjem prisluhnili spominom starejših na njihova šolska leta. »Pri nas ni bila gospa učiteljica, ampak tovarišica,« je razložil Matevž Krt in dodal, da je bilo sicer v šoli zelo »fletno«, včasih pa so bili tudi tepeni. Sploh, če so kakšno »ušpičili«, saj so radi ponagajali učiteljicam, še rajši pa sošolkam, ki so jih ciljali s fračami. Peresnice niso bile take kot danes, ampak lesene, v njih pa so imeli med drugim spravljen peresnik in črnilo. Rezka Avguštin pa je priznala, da se šole zelo slabo spominja, saj so takoj po drugi svetovni vojni več delali kot hodili v šolo. Danes so otroci v šoli po njenem marsikdaj preveč obremenjeni, kot lahko opaža pri svojih štirih vnukinjah. Pogreša pa tudi več discipline v šolah. In kako si šolo nekoč predstavljajo današnji učenci? »Včasih se niso mogli vsi šolati, zato niso bili tako izobraženi, kar so nekateri izkoristili,« je razmišljala Nikolina Ninić iz OŠ Franceta Prešerna Kranj. Ema Maček Jerala pa je ugotavljala, da so bili učitelji včasih veliko bolj strogi, saj so učence tudi fizično kaznovali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 12. marec 2019 / 14:57

Jeseničani so v dobri formi

Hokejisti moštva SIJ Acroni Jesenice so na zadnji tekmi rednega dela Alpske hokejske lige na gostovanju visoko premagali ekipo iz Cortine in si zagotovili osmo mesto. Že danes se bodo v domači dvorani...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / / 13:33

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno pred...

Kronika / / 13:32

O prostorskih in kadrovskih težavah

Minister za pravosodje Senko Pličanič ob pomanjkanju javnega kapitala pri reševanju prostorske problematike sodišč stavi na javno-zasebno partnerstvo.

Razvedrilo / / 13:31

Jadra njenega življenja

»Hiš'ca ob cest' stoji, notri pa Mija spi,« je slovensko narodno malce priredila in zaigrala na harmoniko Slavka Pirc, ko je skupaj s še nekaj člani Društva upokojencev Britof - Predoslje v četrtek, 2...

Razvedrilo / / 13:30

T' douga noč

Člani Ansambla Saša Avsenika so 5. obletnico delovanja, ki jo praznujejo letos, zaznamovali z velikim koncertom T' douga noč v dvorani Biotehniškega centra Naklo. Razprodano rojstnodnevno zabavo je po...

Kultura / / 13:28

Razlomljeno lectovo srce

Drama Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija nas postavlja pred vprašanje: pristati v konformizem ali...