Na srečanju osnovnošolcev s starostniki v Domu upokojencev Kranj so razmišljali o šolanju v preteklosti in danes. / Foto: Tina Dokl

Šola nekoč in danes

V sklopu prireditev ob Tednu otroka so preteklo sredo v Domu upokojencev (DU) Kranj pripravili srečanje osnovnošolcev s starostniki, na katerem so razmišljali o šolanju v preteklosti in danes.

Srečanja, ki jih vsako leto pripravljajo v kranjskem domu upokojencev, so namenjena druženju mladih in starejših, ob čemer pa se marsikaj tudi naučijo, je poudarila predsednica Društva prijateljev mladine (DPM) Kranj Jana Kovač. Vsebina tokratnega srečanja se je po besedah Franca Kržana iz DPM Kranj navezovala tudi na temo letošnjega otroškega parlamenta, na katerem se bodo posvetili šolstvu in šolskim sistemom.

»Pozorno poslušajte starejše, saj se lahko od njih ogromno naučite. Tudi to, da je bilo včasih vse drugače, predvsem je bilo več medsebojnega druženja,« je na začetku učencem svetovala direktorica DU Kranj Zvonka Hočevar. Tako za učence kot stanovalce doma upokojencev so pripravili vprašalnike, na podlagi katerih so ugotavljali, kako je bila šola videti nekdaj, ko je marsikdaj »pela« tudi šiba, kako jo vidijo današnji mladi in kako si jo predstavljajo v prihodnosti, je povzel Franc Kržan. Učenci so z zanimanjem prisluhnili spominom starejših na njihova šolska leta. »Pri nas ni bila gospa učiteljica, ampak tovarišica,« je razložil Matevž Krt in dodal, da je bilo sicer v šoli zelo »fletno«, včasih pa so bili tudi tepeni. Sploh, če so kakšno »ušpičili«, saj so radi ponagajali učiteljicam, še rajši pa sošolkam, ki so jih ciljali s fračami. Peresnice niso bile take kot danes, ampak lesene, v njih pa so imeli med drugim spravljen peresnik in črnilo. Rezka Avguštin pa je priznala, da se šole zelo slabo spominja, saj so takoj po drugi svetovni vojni več delali kot hodili v šolo. Danes so otroci v šoli po njenem marsikdaj preveč obremenjeni, kot lahko opaža pri svojih štirih vnukinjah. Pogreša pa tudi več discipline v šolah. In kako si šolo nekoč predstavljajo današnji učenci? »Včasih se niso mogli vsi šolati, zato niso bili tako izobraženi, kar so nekateri izkoristili,« je razmišljala Nikolina Ninić iz OŠ Franceta Prešerna Kranj. Ema Maček Jerala pa je ugotavljala, da so bili učitelji včasih veliko bolj strogi, saj so učence tudi fizično kaznovali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 16. september 2008 / 07:00

Maja Vidmar spet najboljša

Bern - Škofjeločanka Maja Vidmar se je po poškodbi in dolgi odsotnosti s tekem svetovnega pokala vrnila med najboljše v vrhunski formi. Na tretji letošnji tekmi svetovnega...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 17:04

Padec z drevesa na streho

Sebenje – V torek popoldan je v Sebenjah oseba padla z drevesa na streho pomožnega objekta in se poškodovala. Prostovoljni gasilci iz Križev so jo spravili s strehe in jo predali v oskrbo reševalce...

Kronika / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 17:00

Delavki roko potegnilo v stroj

Komenda, Škofja Loka – V sredo dopoldan je prišlo do delovne nesreče v podjetju v Komendi. Po dosedanjih ugotovitvah policistov je delavki pri čiščenju delujočega stroja vanj potegnilo roko in jo h...

Nasveti / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:57

Samoopazovanje

Prejšnji teden smo spoznali, kako lahko vplivamo na čas reagiranja. Opisali smo tudi, kako in zakaj se ponavljajo neprijetni občutki. Kaj se zgodi, če od njih bežimo in se z njimi ne ukvarjamo? Če...

GG Plus / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:55

Parašportnik Matej Arh (3)

Matej Arh je kljub nesreči, zaradi katere je od pasu navzdol hrom, ostal športnik, pravzaprav je postal parašportnik. Že ko je bil na rehabilitaciji v URI Soča, se je lotil plezanja, zanj športa št...

Zanimivosti / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:51

Čakali in dočakali

Da se pri načrtovani gradnji pogosto zatakne pri pridobivanju dovoljenj in vseh potrebnih dokumentov, dokazuje tudi cesta Britof–Hotemaže, na katero smo čakali dolgih štirideset let. A ko...