Skrbijo nas tudi novi upokojenci

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sreda, 8. december 2010 / 06:00

Predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije Matejo Kožuh Novak smo ob njenem obisku na Gorenjskem med drugim vprašali tudi o prihajajoči pokojninski reformi.

Mateja Kožuh Novak se je na Gorenjskem mudila ravno na dan, ko je v državnem zboru potekala druga obravnava novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na vprašanje, kako gleda na prihajajočo reformo, je dejala: »Reforma je potrebna in ne bi smela pasti zaradi starejših. Zelo me skrbi, kako bo z novimi upokojenci, z generacijo, ki se bo upokojevala v prihodnje. Žal pokojninski sistem sedaj temelji na kapitalu in aktivno generacijo sili, da vplačuje v drugi steber, ki pa je negotov. Hkrati imam pomisleke tudi zato, ker ima mnogo ljudi tako nizke prejemke, da z njimi komaj preživijo, kaj šele da bi si lahko privoščili še vlaganje v drugi pokojninski steber.«

Poudarja tudi, da reforma, ki je v postopku sprejemanja, najbrž ne bo zadnja. Bilo pa bi smiselno, da se vsako leto izračuna meja revščine, višina pokojnine pa bi morala biti vsaj deset odstotkov nad to mejo. »Polovica upokojencev ima danes pokojnino, nižjo od 527 evrov, tudi takšni s polno pokojninsko dobo,« je ogorčena Kožuh Novakova, zaskrbljena nad gmotnim stanjem upokojencev. »Kdo bo v prihodnje trošil, če bodo delavce in upokojence tako siromašili! Upokojenci smo namreč pomemben del potrošnje. Poleg tega smo tudi vir pomoči mlajšim generacijam, materialne in nematerialne. Lažje kot naši otroci, ki so preveč pod pritiskom kapitala, lahko pritiskamo tudi na naše politike za pravice še aktivne generacije.«

Na srečanju gorenjskih prostovoljcev iz projekta Starejši za starejše pa je poudarila, da so med upokojenci v največji stiski zlasti ženske, starejše od 69 let, ki živijo same. Teh naj bi bilo kar 65 odstotkov, še težje kot živečim na podeželju pa naj bi bilo tistim v mestih. Poleg gmotne stiske mnoge starostnike pesti osamljenost, zato v projektu Starejši za starejše velik poudarek namenjajo tudi druženju z njimi. »Najboljša pokrajina v projektu je prav Gorenjska,« pohvali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije in pobudnica projekta gorenjske prostovoljce. Med slednjimi omeni Majdo Dermota, ki je na letošnjem festivalu starejših prejela posebno priznanje, ker je med vsemi obiskala največje število starejših. Mateja Kožuh Novak pa še dodaja, da ministrstvo za delo projekt Starejši za starejše v Evropski uniji poudarja kot najboljši projekt prostovoljstva v Sloveniji. Pravi pa, da ob tem zanj še vedno ni sistemskega financiranja.