Palačinkijada

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / / 17:24

V soboto dopoldne se je pred poslovno stavbo kranjskega Lona na Primskovem zgodil zanimiv dogodek: ob petindvajsetletnici delovanja so namreč pripravili tekmovanje za vse generacije v hitrostnem pečenju palačink.

Organizator okusnega tekmovanja, ki je bilo namenjeno vsem generacijam, je tako na malce drugačen način predstavil svojo zgodbo in prihodnost; tekmovalci in obiskovalci dogodka pa so se ob vsem skupaj prijetno zabavali.

Sobotna dopoldanska Palačinkijada je bila dobro obiskana. Vreme ji je bilo naklonjeno, vrsta pred Čapalinkovo stojnico palačinkopeka Grega Antolina od začetka do konca ni pojenjala. Vedno je bilo moč našteti več kot deset ljudi v vrsti, ki so čakali na priljubljen sladki prigrizek. Nekateri so se v vrsto tudi vračali. Grega je tako v nekaj urah spekel več sto palačink, a ko smo ga vprašali po količini pripravljene mase za sobotno jutro, se je le skrivnostno nasmehnil.

Da je tekmovanje potekalo, kot je treba, je skrbel improligaš in stand up komik Rok Bohinc, ki mu ni zmanjkalo ne vezenega teksta ne vprašanj za tekmovalce. Vmes je glasno ugotavljal, da pri peki palačink uporabljajo različne tehnike. Z dr. Jakom Vadnjalom, predsednikom uprave Hranilnice Lon pa je spregovoril tudi o bančništvu in posebnih ugodnostih, ki so jih v hranilnici pripravili za obstoječe in nove stranke ob jubileju. Spremljali smo kar nekaj ekip, ki so se pomerile med seboj, upoštevati pa so morale določena pravila. Ekipe so sestavljali po trije člani, od katerih je eden pekel, drugi nosil ali pa tekel z vsako pečeno palačinko po malce zaviti začrtani poti do mize, kjer jo je potem tretji namazal z marmelado ali kakšnim podobnim sladkim, čokoladnim namazom. Med ekipami smo opazili veliko dobre volje in precejšnjo usklajenost; pri ekipi Posavci pa je zagotovo pritegnil pozornost palačinkopek: peko so namreč zaupali Primožu Kozmusu. Če mu je šlo dobro od rok metanje kladiva, smo lahko videli, da mu tudi obračanje palačink v zraku ne dela težav. Kar je bilo tudi eno od pravil, ki so jih tekmovalci morali upoštevati: zmagala je ekipa, ki je v desetih minutah spekla največ palačink; kvaliteta je bila pomembnejša v primeru, če sta recimo med petimi ekipami, ki so tekmovale naenkrat, dve spekli enako števil palačink. Pečene palačinke so morali namazane zlagati v torto, pot od prostora pečenja do mazanja, kot smo že omenili, je bila označena, kar je tekmovanje ravno prav začinilo. In seveda so najhitrejše na koncu čakale simpatične nagrade, za kar je poskrbel Lon.